Adijo vztrajnik?

Najprej kratka in poenostavljena razlaga za tiste, ki ne veste, kaj je vztrajnik. Štiritaktni motor, kot pove že ime, svoj delovni krog opravi v štirih taktih – v prvem mešanico goriva in zraka posesa v valj, v drugem jo stisne, v tretjem, delovnem, jo vžge, da pride do eksplozije, v četrtem pa izloči izpušne pline. Kot vidimo, je deloven takt le eden, ostali trije pa navor, ki nastane v tem delovnem taktu, dejansko ovirajo oziroma ga slabijo. Da bi se to neenakomerno krožno gibanje nekako ublažilo in bi se kinetična energija kar najbolj ohranjala, imajo motorji z notranjim izgorevanjem vztrajnik. To je, poenostavljeno, težja okrogla plošča, togo pritrjena na gred motorja. Zaradi svoje mase ima plošča seveda večjo vztrajnost kot bi jo imela gola gred. To v praksi pomeni, da ko se bo plošča enkrat zavrtela, jo bo težje ustaviti, saj jo njena vztrajnost potiskala naprej, s tem pa seveda blaži zaviralni učinki ne-delovnih taktov. Pa ne le to - vztrajnik tudi zmanjšuje hrup in vibracije motorja, z zmanjševanjem tresljajev pa posredno ščiti tudi menjalnik pred preveliko obrabo.

A vztrajnik ima tudi svoje slabosti. Težji kot je, težje avtomobil pospešuje in zavira (z motorjem). A ker bi za popolno eliminacijo vztrajnika teoretično potrebovali motor z neskončnim številom valjev, od katerih bi v vsakem trenutku bil eden izmed njih v delovnem taktu in tako zagotavljal konstanten navor na glavni gredi, brez vztrajnika ne moremo. A res?

Američan Randy Moore iz podjetja RK Transportation je prišel na idejo, da bi namesto težkega vztrajnika uporabil lahek kovinski disk, v katerem bi bili majhni elektromagneti, ki bi jih v pravem trenutku (ko je bat v najnižji legi) »tresel«z električnimi impulzi, ki bi tvorili elektromagnetni navor, ki bi se prenašal na gred. S tem bi v bistvu vztrajnik nadomestil z nizkoenergetskim elektromotorjem, ki bi opravljal enako funkcijo, torej »pomagal« pri vrtenju v ne-delovnih taktih. Moore svojo idejo vidi tako v majhnih motorjih, kot so recimo v verižnih žagah, ki začnejo ob večjih obremenitvah pogosto »kašljati«, kot tudi v mopedih, skuterjih in celo dirkalnih avtomobilih, ki bi s to rešitvijo lahko hitreje pospeševali.

Sliši so obetavno. Toda ali zadeva deluje? Prvi poskusi niso bili najbolj obetavni. Prvi prototip, ki je bil izdelan »okoli poceni motorja, narejenega v tujini«, je neslavno razneslo. Razlog je bil baje v tem, ker je Randy za pritrjevanje elektromagnetov uporabil lahke plastične dele, ki se uporabljajo pri vodovodnih napeljavah. A ideja kljub temu baje ni za v smeti, zato jo je za vsak slučaj patentiral, sedaj pa išče denar, čas in pogum za ponoven poskus.

Naj mu rata…

Vir: RK Transportation