Zakaj ena velika, če je lahko 16 malih?

Za dobro fotografijo je potrebno veliko svetlobe, zato najboljše fotografije nastajajo običajno z največjimi kamerami – večje so leče, več svetlobe zajamejo in nastane lahko boljša fotografija. Stavek je sicer precejšnja fotografska poenostavitev, a v bistvu je res nekako tako. In prav ta velikost, ki pomeni dobre fotografije, je hkrati tudi največja težava velikih zrcalno-refleksnih fotoaparatov. Pomeni namreč, da moramo s seboj nositi težko kamero, objektive in še kaj. In ker nam včasih ni do težke torbe, lahko zgrešimo kak enkraten motiv. Na drugi strani imamo pametne telefone. Ti so majhni, priročni za prenašanje in jih imamo, že zaradi telefoniranja, vedno s seboj, tako da motivi ne b odo ubežali. A kljub temu, da se je kakovost kamer v telefonih v zadnjih petih letih precej izboljšala, te še vedno niso na ravni DSLR. Kaj pa, če velikost ne bi bila pomembna? A res ni mogoče narediti majhnega ekvivalenta zrcalno-refleksnim kameram? Ne, z eno ali dvema lečama res ne. Kaj pa, če bi teh leč bilo 16?

In to je ideja kamere Light L16, ki bo 14. julija prišla na trg. Prvi prototip kamere so prvič predstavili že leta 2015, sedaj pa je očitno tako daleč, da stvar deluje. Na zunaj se Light L16 ne razlikuje veliko od svojega osnovnega koncepta pred dvema letoma, le položaj leč je malce drugačen da so lahko bolje umestili bliskavico.

Seveda se pojavlja vprašanje, kaj lahko stori 16 leč česar recimo dve ne moreta. Bistvo L16 je v tem, da so njeni snovalci delo, ki ga opravlja ena velika leče v kameri DSLR razdelili na 16 manjših leč, od katerih ima vsaka svoj slikovni cenzor. Vse leče fotografirajo hkrati, algoritem znotraj kamere pa vse te podatke združi v eno samo fotografijo. Na ta način L16 posnema delovanje objektiva DSLR, kjer zaradi velikosti svetloba lahko pade na senzor pod različnimi koti, slikovni senzor pa to združi v eno samo fotografijo, pri L16 pa ima vsak kot oziroma perspektiva svojo lečo in senzor. Ko L16 posname fotografijo, se dejansko posname 10 prekrivajočih se fotografij, ki se nato združijo v eno samo. In teh deset posnetkov vsebuje seveda tudi desetkrat več svetlobnih podatkov kot če bi imeli le eno, in ker je mogoče različne kamere tudi različno nastaviti, je mogoče dobiti fotografije z izredno visokim dinamičnim razponom. Rezultati naj bi bili vsaj tako dobri kot pri kamerah DLSR višjega razreda. Največja razlika napram kameram v telefonih in klasičnih kompaktnih fotoaparatih naj bi se videla pri slabših svetlobnih pogojih, kjer telefoni in tudi kompaktneži pogosto odpovedo, kot ste verjetno sami opazili, če ste kdaj fotografirali na kakšnem koncertu.

Kaj več o kameri še ne vemo, tudi njenih fotografij je malo, tako da niti tega ne vemo, kako je videti od zadaj, vemo pa, da bo stala 1699 dolarjev in da je podjetje zapolnilo kvoto prednaročil, tako da jih bodo prejemali spet takrat, ko bodo izpolnili obstoječa naročila.

V spodnjem videu si lahko ogledate, kaj o kameri pravijo njeni snovalci.