A stvar ni nič kaj preprosta. Paziti morate namreč na dvoje. Najprej na to, da preden odprete ovitek, ne pozabite pritisniti gumba za snemanje, saj ovitek tega ne naredi samodejno, potem pa še na kader, saj posnetek ne bo ravno uspešen, če se bo na njem namesto presenečenega obraza izvoljenke ali izvoljenca videl njen popek ali še kaj nižjega...
Hmmm, v že tako čustveno nabitem trenutku naj bi, poleg govora, ki smo si ga pripravili, razmišljali še o tem, da je treba vključiti snemanje? No ja, to bi mogoče še nekako šlo, saj ga lahko vključimo že nekaj minut prej in potem iz videa odvečno izrežemo. Kaj pa kader? A bomo res osebo na drugi strani prosili za roko, pri tem pa zrli v zaslon kamere, da slučajno ne izgubimo njenega obraza? Da o tresočih rokah niti ne govorimo. In za to plačali 40 dolarjev, kolikor stane ovitek? Ne, hvala. Raje prosimo kakšnega prijatelja, da se skrije in on posname celotno stvar.
No ja, mogoče pa sem le prestar in da je to nekaj, kar se milenijcem zdi normalno. Mene bi moja nagnala s telefonom, prstanom in ovitkom vred…
