Kiselev je prototip baterije prikazal na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov, imenovan Izziv Sikorskega 2016. Gre za baterijo velikosti vžigalične škatlice, ki na zunaj ni videti nič posebnega, Kiselev pa trdi, da že več kot leto dni napaja različne elektronske naprave in jih bo še vsaj naslednjih 11 let. To pa zato, ker njegova »baterija« ne shranjuje električne energije ampak jo proizvaja.
Pravzaprav ga ni proizvajalca baterij na svetu, ki se ne bi trudil narediti kak res velik korak naprej v baterijski tehnologiji, pri čemer gre za velika, znan podjetja, ki zaposlujejo veliko število strokovnjakov in sodelujejo z najrazličnejšimi eminentnimi raziskovalnimi centri. Kako torej, da je tak preboj uspel pravzaprav enemu samemu znanstveniku? Kaj je naredil?
Baterija naj bi izkoriščala fizikalno lastnost kemijskega elementa, imenovanega tritij. Ena njegovih najbolj zanimivih lastnosti je ta, da je sposoben oddajati elektrone. A to ni nič novega in takšnih materialov je več. Ameriško podjetje City Labs na primer, uporablja radioaktivni izotop vodika in sončne celice, prevlečene s tritijem, tehnologija pa omogoča izdelavo nizkoenergetskih napajalnikov, ki so dovolj za napajanje senzorjev, medicinskih vsadkov in podobnega, kaj več pa ne. Kiselev pa se je odločil za malce drugačno pot – tritij je uporabil za izdelavo elektrokemičnih celic, ki imajo 1000-krat večjo moč kar pomeni, da lahko napajajo mobilne naprave, v prihodnosti pa tudi avtomobile.
Elektrokemični proces ni nič novega. Profesor Kiselev navaja, da podobne celice v Ukrajini uporabljajo že od tridesetih let prejšnjega stoletja, a nikomur do sedaj še ni uspelo narediti celice, ki bi tudi generirala električno energijo. In to je uspelo njemu in njegovi ekipi.
Pri vsej stvari je zanimivo tudi to, da profesor nikakor ni mogel najti nekoga, ki bi bil pripravljen financirati projekt, zato ga je skupaj s svojo ekipo financiral kar sam. Sedaj, ko pa je stvar prikazal na omenjenem tekmovanju, pa se morebitni finančni podporniki kar drenjajo pred njegovimi vrati in tako je že v pogovorih s turškimi in kitajskimi poslovneži, ki bi radi njegovo tritijevo baterijo izdelovali za uporabo v mobilnih telefonih.
Seveda se bo vsak vprašal, kako je s škodljivostjo za okolje in zdravje ljudi, saj gre za radioaktivni element. To je sicer res, a vsaka radioaktivnost ni nevarna človeku. Tritij se že nekaj časa uporablja za odsevni nanos urnih kazalcev, da se ti vidijo v temi.
Si lahko zamislite, da telefona sploh ne boste več priključevali na napajanje?
Vir: Fakty
