Bomo tako dobili poceni vodik?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 10.8.2018 4:20:00, Kategorija: Avto tech

Vodik je odlično brezemisijsko gorivo za avtomobile, težava pa je, ker ga je težko transportirati in skladiščiti. Ali pa ne…

Bomo tako dobili poceni vodik?

Že dolgo je znano, da bi lahko bil vodik odlično gorivo za pogon avtomobilov, saj izgoreva brez škodljivih izpustov, v naravi pa ga je veliko. A težava je v tem, ker je izredno vnetljiv, zaradi svoje nizke gostote pa tudi zoprn za transportiranje. In zato se je do sedaj o njem govorilo v smislu: »Ja, saj vodik je v redu, ampak…«. A to bi se po zaslugi avstralskega Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation (CSIRO) lahko v kratkem spremenilo.

Organizacija je izdelala posebno kovinsko membrano, ki je sposobna vodik (H) »izvleči« iz amonijaka (NH3). Postopek je neke vrste obratna operacija nečesa, čemur kemiki pravijo Haber-Boschev proces, ki se uporablja za »pretvorbo« vodika v amonijak. In zakaj ravno amonijak? Kaj je na njem tako posebnega? To, da ga je mogoče dokaj preprosto in poceni proizvajati ter lažje in varneje transportirati in shranjevati kot vodik.

In kako naj bi zadeva delovala v praksi? Z omenjenim Haber-Boschevim procesom naj bi se dušik (N) iz zraka »povezal« z vodikom in proizvedel amonijak. Ta bi se nato transportiral na črpalne postaje, tam shranil, nato pa s pomočjo omenjene membrane, ki jo je razvil CSIRO, sproti spreminjal v vodik, ki bi ga vozniki »tankali« v gorivne celice svojih avtomobilov.

Pri celotni tehnologiji je zanimivo tudi to, da ne gre za nekaj, kar je v fazi znanstvene ideje ampak za delujočo tehnologijo, ki jo bodo v Avstraliji v kratkem že začeli testirati tudi v praksi. CSIRO je od Toyote in Hyundaija, ki oba vlagata kar veliko denarja in drugih virov v gorivne celice, že dobila testne avtomobile (od Toyotin model Mirai, ki ga vidite na naslovni sliki, od Hyundaia pa model Nexo). Če bodo testi pokazali, da je metoda učinkovita in da jo je mogoče masovno uporabiti, bi lahko avtomobili, ki jih poganjajo gorivne celice, prišli v »mainstream« že v dveh letih.

Ideja je videti obetavno, preden jo začnemo resnično hvaliti, pa je potrebno počakati na izračune energetske in finančne čistosti proizvodnje. Prvi izračuni govorijo o tem, da naj bi bila metoda čistejša od »čiste elektrike«.

Vir: CSIRO