Kmalu konec težav s celiakijo?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 29. 09. 2017 05:11:52, Kategorija:

Pomagalo bo "ščipanje" genov, ki v pšenici povzroča tvorjenje nemarnega proteina, ki povzroča težave.

Kmalu konec težav s celiakijo?
Celiakija je motnja, ki prizadene enega od stotih ljudi, zdravniki pa si že dolgo brezuspešno prizadevajo najti njen vzrok. A ena stvar je gotova – če imate celiakijo, se morate izogibati glutenu.

Sliši se preprosto, a še zdaleč ni. Najprej zato, ker brezglutenskih sestavin ni ravno veliko na voljo in še drage so, še bolj pa zato, ker mora tisti, ki trpi za to avtoimuno motnjo, krepko spremeniti prehranjevalne navade. To je pogosto zelo težko, saj se mora odpovedati običajnim stvarem, kot je recimo navaden kruh.

Španski znanstveniki iz inštituta za trajnostno kmetijstvo so se odločili poskusiti temu narediti konec. Pri tem so se zadeve lotili na drugem koncu – pri pšenici. To so poskusili spremeniti tako, da ne bo več sprožala imunske reakcije pri bolnikih s celiakijo. In kako to narediti?

Omenjena ekipa je ugotovila, da bolnikom težave povzroča protein gladin, ki se nahaja v glutenu, zato se jeodločila, da ga »napade«. In to z metodo genskega spreminjanja, imenovano CRISPR. CRISPR je kratica za Clustered regularly interspaced short palindromic repeats, ki zveni zelo zapleteno, v bistvu pa gre za dokaj razumljivo metodo spremembe genskega zapisa. Ta namreč omogoča da znanstveniki v milijardah »črk«, ki se sestavljajo genski zapis nekega organizma, posamezne »črke«v zamenjajo ali pa nek segment odstranijo, nekako podobno kot mi urejamo besedilo v urejevalniku. Do sedaj jim je pšenici uspelo odščipniti 35 od 45 genov, odgovorni za pojav gladina. To je sicer obetajoč rezultat, a do takrat, ko se bo takšna pšenica začela sejati v količinah, primernih za široko uporabo, bo minilo še nekaj časa. A prvo štruco kruha so že spekli, kar je dobra popotnica na poti k nizkoglutenski hrani.

Seveda tu takoj naletimo na vprašanje gensko spremenjenih organizmov (GMO). EU se že dolgo izogiba konkretnemu odgovoru na vprašanje ali CRISPR, ki je znan od leta 2012, sodi med metode GMO ali ne. In ker je EU tiho, se je najprej švedski Odbor za kmetijstvo, nato pa še nekateri odločili, da bo zakon o prepovedi gojenja GMO interpretiral sam. Odločili so, da če se iz verige DNK nek del le odstrani in se ne nadomešča s »tujim DNK«, ne gre za gensko spremembo (GMO oz. GSO). S to odločitvijo so dali zeleno luč za gojenje tovrstnih rastlin brez posebnih dovoljenj.

Vir: Plant Biotechnology