Znanstveniki omenjenega raziskovalnega centra so izdelali tisočinko milimetra debel srebrni polimer, opremljen z zelo občutljivimi senzorji magnetnega polja. Ti lahko zaznajo vrednosti med 40 in 60 µT (mikro Tesla), kar je okoli tisočkrat manj kot recimo magnetek za na hladilnik in je razreda velikosti zemeljskega magnetnega polja. Če se tak polimer nosi na kateremkoli delu telesa, lahko senzorji ¸preko spremembe v magnetnem polju povedo, v katero smer je ta del telesa (recimo roka) obrnjen. In če vemo, kam je obrnjen, se lahko orientiramo. Torej gre za neke vrste bionično različico kompasa. Prvi testi so pokazali, da zadeva dokaj dobro deluje, saj se je recimo zelo dobro obnesla tako pri krmiljenju pande po zaslonu računalnika kot pri zaznavanju smeri hoje v testih na prostem.
In kje bi zadeva lahko bila uporabna? Marsikje. Seveda nam najprej pade na pamet upravljanje računalnika v slogu Toma Cruisa v filmu Posebno poročilo (Minority report). To je res, vendar se lahko zadeva uporabi tudi bolj koristno. Recimo za pomoč ljudem z Alzheimerjevo boleznijo, ki imajo pogosto težave z orientacijo, pa tudi biologom za proučevanje tako imenovane magnetorecepcije, ki nekaterim živalim pomaga pri orientaciji.
Vir: HZDR
