Vlakno kot tako so izdelali japonski znanstveniki univerze Hokkaido ob tehnični pomoči podjetja Fujikura, komunikacijski sistem je razvil japonski Nacionalni inštitut za informacijske in komunikacijske tehnologije, celoten projekt pa je koordinirala avstralska univerza Macquarie.
Vlakno je debelo enako kot običajna optična vlakna, uporabiti ga je mogoče z obstoječo opremo, ima štiri jedra, vsako jedro pa je sposobno prenašati tri svetlobne žarke hkrati. Rezultat je, po besedah dr. Simona Grossa iz omenjene avstralske univerze ta, da je po vlaknu mogoče pošiljati podatke s hitrostjo do 1 PB/s (petabit/sekundo), kar je okoli 12-krat več kot pri standardnih vlaknih.
Ko je Nokia leta 2016 objavila, da ji je v Nemčiji uspelo doseči hitrost prenosa podatkov 1 TB/s, se nam je to zdel velik dosežek, sedaj pa…
In kaj v praksi pomeni en petabit na sekundo? En petabit (PB) je tisoč terabitov (TB), torej milijon gigabitov (GB). Če imate doma recimo internetno povezavo hitrosti 100 megabitov (MB) to pomenu, da je en petabit deset milijonkrat več. Teoretično (ampak res teoretično) bi to pomenilo, da bi eno takšno vlakno lahko nudilo 100-megabitno povezavo petim Slovenijam. Ni slabo…
Vir: Fossbytes
Petabit po optiki
Znanstveniki so izdelali optično vlakno, sposobno prenašati podatke s hitrostjo do kar enega petabita na sekundo.
TOP 5 meseca
-
Citroënova sabotaža
Zanimiva zgodba o tem, kako je podjetje med II. svetovno vojno na genialen način nagajalo Nemcem.
-
Koga bi pa vi povozili?
Dva milijona ljudi misli, da naj avtonomni avtomobili, če že morajo koga, povozijo starejše…
-
Kako umiriti promet
Če ne gre drugače, z optičnimi prevarami. Nekatere so zabavne, nekatere pa preprosto – zlobne. Kot je na primer tale.
-
Tri z enim ugrizom
En sam klop je nesrečnemu sedemdesetletniku prenesel kar tri bolezni hkrati.
-
Kaj pa vi slišite?
Po internetu zadnje dneve ponovno kroži zvočni posnetek, za katerega se ne ve ali glas v njem reče »Yanni« ali »Laurel«. In spet je povzročil pravo kreganje…