Palm je za PDA-je seveda potreboval operacijski sistem. In ker ga na trgu ni bilo, ga je izdelal kar sam in ga poimenoval Palm OS. Ko so PDA-ji začeli toniti, saj so njegove funkcije prevzeli mobilni telefoni, je operacijski sistem predelal in dodelal tako, da je deloval tudi na telefonih. A stvar ni bila rentabilna in Palm je vse skupaj prodal HP-ju. Ta je sistem kupil z namenom uporabe na tabličnih računalnikih, kar pa tudi ni ravno zaživelo, zato je vse skupaj prodal LG-ju. In ta, verjeli ali ne, zadevo uporablja še danes. Preimenoval jo je v webOS, uporablja pa jo v pametnih napravah, od televizorjev do hladilnikov in še kje.
Zadeva je šla celo tako daleč,d a je sedaj na voljo celo odprtokodna različica webOS, vključno z razvojnim okoljem (SDK), ki omogoča razvoj aplikacij tudi drugim proizvajalcem. WebOS omogoča zagon aplikacij, zgrajenih s pomočjo spletnih tehnologij, kot so HTML5, JavaScript, CSS in podobnih, v sistem pa je vključen tudi spletni brskalnik Chromium.
Do tu je vse lepo in prav, ni pa nam čisto jasen LG-jev namen, ki stoji za vsem skupaj. Če imajo v mislih alternativo Androidu, ki se vse bolj pojavlja na podobnih napravah, smo precej skeptični. Ta vlak je najverjetneje že davno odpeljal. Tako kot je najverjetneje odpeljal za Mozillin Firefox OS, Jollin Saltfish OS, pa tudi Tizen Linux, ki ga uporablja Samsung v svojih televizorjih skoraj zagotovo ne bo prerasel v kaj večjega kot je ta trenutek.
Vir: LG
