Seveda takšnega rekorda ni mogoče doseči tako, da nekdo sede na kolo in začne poganjati. Težava je v tem, da so »nožni pospeški« kolesarja preprosto preslabi in bi za doseganje takšnih hitrosti potreboval ta dolgo, da bi mu zmanjkalo proge. Zato zadevo izpeljejo tako, da se kolo pripne na avtomobil, v Denisinem primeru na tako imenovani dragster, ki v 2,5 kilometrih (1,5 milje) doseže neko določeno hitrost, nato se kolo odpne in kolesar je prepuščen svojim nogam ter zavetrju, ki ga nudi vlečno vozilo. Kolo tako do razdalje 8 km (5 milj), kjer se začne območje upočasnjevanja. To do hitrosti slabih 180 km/h prav tako poteka v zavetrju, saj bi zračni upor kolesarja preprosto snel s kolesa. Ko doseže to »obvladljivo« hitrost, kolesar zavije iz zavetrja in počaka, da ga zračni upor upočasni do te mere, da lahko začne zavirati.
Pri tem je potrebno povedati, da omenjenih 296 km/h ni najvišja hitrost, ampak povprečna hitrost, merjena na razdalji ene milje (1,61 km), kar celotnemu podvigu še bolj dvigne »ceno«. Bravo Denise.
V spodnjem videu si oglejte, kako je potekalo postavljanje rekorda, posneto iz notranjosti vlečnega avtomobila. Trenutek odklopa od vozila je viden nekje okoli časovne oznake 1:28, v drugem videu pa je celoten podvig videti iz različnih zornih kotov.
Mimogrede – ko smo iskali dodaten podatke o Denise Mueller-Korenek nas je Google vprašal ali smo z iskanim pojmom mogoče mislili Denise Mueller-Korenček.
Vir: YouTube, Facebook