Kadir se je vključil v sisteme za odstranjevanje odpadkov v Džakarti, Lagosu, Tokiu, New Yorku, Amsterdamu in Sao Paulu. Njegov medcelinski projekt prikazuje zgovorno sliko o tem, kako po svetu upravljamo, napačno upravljamo ali v nekaterih primerih sploh ne upravljamo odpadkov.
Kadir je v projektu uporabljal fotoaparate D810, Nikon Df, D500 in D5 ter objektive NIKKOR. Namen projekta je, da s serijo slik izzove razpravo, poleg tega pa služi kot del fotografskega novinarstva, ki občinstvo spodbuja k temu, da razmislijo o svoji odgovornosti pri zaščiti okolja z recikliranjem.
Življenje na odlagališču – Džakarta
Prvi Kadirjev postanek je bil v Džakarti v Indoneziji, kjer veliko večino odpadkov iz mesta odpeljejo na največje odlagališče na svetu – 108 hektarjev veliko zemljišče v bližnji občini Bekasi. Mesto je v zadnjih desetih letih doživelo veliko ekonomsko rast in povečanje populacije, kar je težave z odpadki samo poslabšalo.
Kadir van Lohuizen je povedal: »V Džakarti ni vzpostavljenega sistema za recikliranje, imajo samo ogromen, nenadzorovan trg. Na tisoče ljudi brska po odlagališču ter išče plastične in druge materiale, ki jih je mogoče reciklirati in prodati, da preživijo. Plastika je v mestih tako iskana, da če vam steklenica iz umetne mase na ulici pade na tla, je velika verjetnost, da jo bo nekdo pobral v desetih minutah in jo prodal naprej.«
Ta kraj za »odlaganje« je povzročil neskončne spore s prebivalci v sosednjih provincah, ki želijo, da začne Džakarta ustrezno upravljati svoje težave s smetmi.
Razsežnost težav s plastiko v Džakarti – posneto s fotoaparatom D810 + AF-S Zoom-NIKKOR 17-35mm f/2.8D IF-ED | 1/640 s | f/3,2 | ISO 160 | © Kadir van Lohuizen
Smetišče »super mesta« New York
Naslednji je bil New York – mesto, ki proizvede 15-krat več odpadkov kot Kalkuta v Indiji. Kadir je odkril, da so odlagališča v New Yorku tako polna, da je mesto rešitev našlo v izvažanju odpadkov v sosednje zvezne države, kjer jih predrzno sežigajo ali odvržejo na odlagališčih.
»Količina plastičnih odpadkov v New Yorku je ena največjih okoljskih težav in očitna težava za vsakega, ki v mestu preživi nekaj časa. Obstajajo načrti za odpravo tovrstnih težav, vendar se pomembne spremembe – še zlasti spremembe v navadah – v tako velikem mestu ne zgodijo čez noč. Bil sem šokiran nad tem, kako zelo velika težava so tukaj odpadki.«
Moški v New Yorku po ulicah za preživetje zbira steklenice iz umetne mase za nadaljnjo prodajo – posneto s fotoaparatom D5 + AF-S NIKKOR 35mm f/1.4G | 1/1250 s | f/1,4 | ISO 250 | © Kadir van Lohuizen
Zbiranje in transport odpadkov iz plastične mase iz New Yorka v sosednje zvezne države – posneto s fotoaparatom Nikon Df + AF-S Zoom-NIKKOR 17-35mm f/2.8D IF-ED | 1/2500 s | f/5,6 | ISO 160 | © Kadir van Lohuizen
Odpravljanje težav v Tokiu
Da bi prikazal bolj pozitivno sliko o načinih upravljanja odpadkov in zajel globalno ravnovesje težav z odpadki, je Kadir odkril Tokio – hrupno prestolnico Japonske, ki se je izkazala za eno najuspešnejših držav za recikliranje na svetu.
»Navdušen sem bil nad tem, kako Tokio upravlja svoje odpadke, še zlasti plastiko. Če njihov sistem primerjaš z mesti, kot sta Džakarta in New York, je razlika dramatična – mesta, ki ustrezno upravljajo odpadke, v primerjavi z mesti, ki odpadkov ne upravljajo ustrezno.«
Panoramski pogled na reciklirno deponijo v Tokiu na Japonskem, posneto s fotoaparatom D500 + AF-S Zoom-NIKKOR 17-35mm f/2.8D IF-ED | 1/2000 s | f/10 | ISO 320 | © Kadir van Lohuizen
Organiziran kaos v Lagosu
Čeprav ima človek v Lagosu zaradi povečane količine prometa in ljudi apokaliptičen občutek, Kadirjeve vodilne slike prikazujejo, kako presenetljivo dobro urejena so odlagališča na tem območju Afrike.
Kadir dodaja: »Živahni sistem recikliranja je nenavaden, vendar če ne bi bilo vseh tisočev ljudi, ki delajo v neformalnem sektorju recikliranja, bi se mesto že zdavnaj utopilo v lastnih odpadkih. Bilo je zelo spodbudno videti, da je domačinom pravilno odlaganje odpadkov pomembno, tudi če je neformalno. Kljub temu je pred njimi še dolga pot.«
Prebivalci Lagosa brskajo po smetarskih tovornjakih. Posneto s fotoaparatom D500 + AF-S NIKKOR 17-35mm f/2.8D IF-ED | 1/250 s | f/13 | ISO 160 | © Kadir van Lohuizen
Sežigalnice odpadkov v Amsterdamu
Amsterdam ima približno 900.000 prebivalcev in letno ustvari okrog milijon ton odpadkov, vendar mesto postaja vedno bolj proaktivno v ločevanju odpadkov. Vse, kar ljudje odvržejo v vrečah za smeti, gre skozi sežigalnico, ki filtrira kovine. V obratu načrtujejo, da bodo do konca leta odprli nov objekt, kjer bodo izločali plastiko in druge materiale, ki jih je mogoče reciklirati. Mesto se začenja zavedati pomembnosti upravljanja odpadkov v velikih razsežnostih.
V Amsterdamu imajo poseben oddelek, ki skrbi za to, da v kanalih ni odpadkov. Posneto s fotoaparatom D500 + AF-S Zoom-NIKKOR 17-35mm f/2.8D IF-ED | 1/125 s | f/6,3 | ISO 220 | © Kadir van Lohuizen
Zbiralci v Sao Paulu
Sao Paulo kot eno največjih in najhitreje rastočih mest na svetu proizvaja več odpadkov kot kdaj koli prej. Čeprav jih večina konča na odlagališčih, je Sao Paulo eno redkih mest, kjer je »pobiralec smeti/zbiralec« uradno priznan in zaščiten poklic. Organizirani so v skupine, ki po ulicah zbirajo plastiko, pločevinke in papir, ki jih nato prodajo podjetjem, ki se ukvarjajo s širšim recikliranjem. Te delavce smatrajo za rešitev težave in prikaz, kako lahko sloji družbe sodelujejo pri upravljanju odlaganja odpadkov.
Transbordo Ponte Pequena je postaja za usmerjanje odpadkov (v mestu obstajajo tri), ki dnevno obdela 5000 ton odpadkov. Hkrati je tudi edina ločevalna postaja v Sao Paulu. Obdelajo približno 90 ton odpadkov na dan, največ bi lahko 250 ton. Posneto s fotoaparatom D500 + AF-S Zoom-NIKKOR 17-35mm f/2.8D IF-ED | 1/125 s | f/2,8 | ISO 1800 | © Kadir van Lohuizen
Kadirjevo potovanje je edinstveno. Kadir z dokumentiranjem mest, ki se utapljajo v odpadkih in jim zmanjkuje prostora, ter mest, ki imajo stvari pod nadzorom in proaktivno delijo odgovornost s svojimi prebivalci, prikazuje, kje so težave in kje rešitve, da bi preprečili naraščanje težave, preden bo prepozno.
Kadir sklene: »Moj cilj – pri tem projektu in tistih, ki me čakajo v prihodnosti – je, da navdahnem ljudi, da razmislijo o tem, kako upravljajo svoje odpadke in kako s tem vplivajo na širšo sliko zaščite našega planeta.«
Program Nikonovi ambasadorji za Evropo
Program Nikonovi ambasadorji za Evropo vključuje talentirane in vplivne vizualne umetnike, ki za predstavitev našega obdobja uporabljajo najnovejše tehnologije v panogi in poznavanje družbenih trendov. Nikon je Kadirja izzval, da uresniči svoj sanjski fotografski projekt, saj si je že pridobil globalni ugled kot pionir v reporterstvu.
