Ali res potrebujemo tako velike pomnilnike v tako majhni izvedbi?
Malce se preselimo v realnost. Koliko ključkov imate doma? Verjetno kar nekaj. In kakšne kapacitete so? Verjetno največ 128 Gb (verjetno imate večje le redki), večinoma pa manj, mar ne? Seveda, saj več sploh ne potrebujemo. Večina jih je verjetno 8, 16 ali 32 Gb, mar ne? Ključke namreč najpogosteje uporabljamo za prenašanje podatkov iz točke A v točko B, pri čemer običajno ne gre za prav velike količine podatkov. Običajno toliko, da jih je nekaj preveč za pošiljanje preko spleta ali uporabo spleta kot vmesnega pomnilnika (elektronska pošta, Dropbox, WeTransfer ipd…), hudo velikih količin pa ne, saj je sicer že kopiranje zelo dolgotrajno. Uporabljate ključke za rezervne kopije? Mogoče, a ideja ni ravno najboljša. Ključki so majhni in se lahko izgubijo, zelo paziti pa je potrebno na njihovo kakovost, saj se kaj lahko zgodi, da jih računalnik čez čas preprosto ne bo več prepoznal. Za rezervno kopiranje je bolj varna rešitev kak zunanji disk HDD ali SSD, pa še neprimerno ceneje je vse skupaj.
Kakšna naj bi torej bila uporabnost recimo 2 Tb velikega ključka, ki stane 1100 €? Pravzaprav je ne vidimo. Edina potencialna uporaba bi bila, če bi imeli na ključku celoten operacijski sistem z vsemi svojimi aplikacijami in dokumenti in bi ga lahko vtaknili v katerikoli računalnik in delali kot doma. A ta trenutek je to, kljub velikemu napredku na področju takšne in drugačne virtualizacije, še vedno več ali manj neizvedljivo, saj se strojne platforme na trgu preprosto med seboj preveč razlikujejo in univerzalnega sistema, na katerem bi delovalo vse, preprosto ni.
Torej – če ne sodite med tiste, ki dajo veliko na prestiž, so ključki bolj »plebejskih« kapacitet več kot dovolj in tudi žepu so neprimerno bolj prijazni.
