Prav hlajenje je ena največjih in najdražjih težav podatkovnih centrov, zato si njihovi lastniki izmišljajo najrazličnejše načine, kako jih najbolj učinkovito in najceneje hladiti. Google je tako nad problem hlajenja »naščuval« svoj sistem umetne inteligence DeepMind, druga podjetja pa so se osredotočila bolj na to, kam postaviti center. Nekatera so jih tako zgradila znotraj Arktičnega kroga, druga v votline, izkopane v skale na obrežjih norveških fjordov, Microsoft pa je svojega pravkar potopil v morje ob obali škotskega otočja Orkney.
Ideja pravzaprav ni najbolj nova. Projekt, imenovan Natick, v okviru katerega so raziskovali možnost potopitve podatkovnega centra in črpanje morske vode skozi hladilni sistem, je bil zagnan že leta 2015. V prvi fazi, namenjeni preverjanju delovanja koncepta kot takega, so tri metre dolg prototip potopili v morje ob bali Kalifornije in ga tam pustili 105 dni. Zadeva se je dobro obnesla in sedaj so se lotili druge faze, kjer bodo raziskali, kako se ideja obnese v dejanskem okolju, kakšen vpliv na okolje ima in kakšen je dejanski strošek delovanja takšnega centra. V ta namen so se povezali s francoskim podjetjem Naval Group, ki je izdelalo vodotesno cilindrično ohišje podatkovnega centra in hladilni sistem, ki je narejen na principu hlajenja, kot ga uporabljajo podmornice.
Northern Isles data center, kot se zadeva imenuje, je 12 metrov dolga »kapsula«, potopljena 36 metrov globoko, v njej pa se nahaja 12 strežniških omar, v katerih je skupaj 864 strežnikov. Te hladi sistem vodnega hlajenja, deluje pa seveda tako, da se skozenj črpa hladna morska voda. Podatkovni center je s kopnim povezan z optičnim kablom, preko katerega teče podatkovni promet, napaja pa se iz popolnoma obnovljivih virov. Področje otočja Orkney je znano p'o tem, da se napaja izključno iz obnovljivih virov – vetrnih turbin, fotovoltaike, eksperimentalno pa tudi s pomočjo plimnih turbin in pretvornikov energije valov.
Center bodo pustili v vodi eno leto, ves ta čas pa ga bodo skrbno nadzorovali – spremljali bodo njegovo delovanje, porabe energije, zvok, vlažnost in temperaturo v njem in še kaj. Po enem letu bodo potegnili črto in če bo vse po sreči, nadaljevali v smeri popolnoma samozadostnega centra. Takšnega, ki se ga bo pripeljalo na želeno mesto, nanj priključilo vetrne turbine ali kak podoben obnovljivi vir energije ter povezalo z optičnim kablom.
Kako je bila videti potopitev centra si lahko ogledate v spodnjem videu.
Vir: Microsoft
Foto: Scott Eklund/Red Box Pictures, Frank Betermin
