Računalnik na zrnu riža

Znanstveniki univerze v Michiganu so (ponovno) izdelal najmanjši računalnik na svetu. S tem so ponovno prehiteli IBM in mu vrgli rokavico v zelo zanimivi in že kar nekaj časa trajajoči »tekmi«.

Vse skupaj se je začelo marca  leta 2015, ko je univerza v Michiganu predstavila svoj Michigan Micro Mote. M³, kot so ga imenovali na kratko, je bil popolnoma funkcionalen računalnik, velik le 2 x 2 x 4 mm, ki so ga napajale sončne celice, veljal pa je za najmanjši računalnik na svetu. Ta naziv je nosil skoraj točno tri leta, odvzel pa jim ga je IBM, ki je marca letos na konferenci Think 2018 predstavil svoj »crypto-anchor« in je velik le 1 x 1 mm.

Rušenje njihovega rekorda na univerzi seveda ni ostalo neopaženo. Najprej so jasno in glasno povedali, da se s tem, da gre pri »crypto-anchor« za nekaj, kar bi bilo mogoče označiti kot mikroračunalnik, ne strinjajo. Gre namreč za napravo, ki potem, ko se jo ugasne, izgubi vse programe in podatke, M³ pa je oboje ohranjal tudi ko ni bilo več zunanjega napajanja. »Gre za vprašan je določanja minimalnih pogojev za to, da lahko neki napravi rečemo računalnik. Če IBM-ova naprava lahko nosi oznako računalnik, potem bomo kar hitro rekord osvojili nazaj,« je povedal David Blaauw, profesor na omenjeni univerzi in član razvojne ekipe. In so ga res. In to v le treh mesecih. Pred dvema tednoma so namreč na simpoziju VLSI Technology and Circuits objavili novico, da so izdelali računalnik, ki je velik le 0,3 x 0,3 mm in je skoraj desetkrat manjši od IBM-ovega. V primerjavi z njim je celo zrno riža ogromno.

Seveda se pojavlja vprašanje, kje in v kakšnih primerih je tak računalnik sploh uporaben. V svoji osnovi je bil izdelan z namenom natančnega merjenja temperature (±0,1°C) v celičnih strukturah. »Ko smo razvili naš milimetrski računalnik pravzaprav nismo vedeli, za kaj vse bi lahko bil uporaben. A ko je prišla novica o njem na dan, so se začela povpraševanja z vseh mogočih področij – od medicine, kjer so se znanstveniki zanimali za merjenje temperature v tumorjih, pa do nadzora nafte v rezervoarjih ter video in zvočnega nadzora,« je povedal profesor Blaauw.

Žogica je torej spet na IBM-ovi strani.

Vir: Univerza v Michiganu