Je Fahrenheit res neuporabna merska enota?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 02.12.2016, Kategorija: Trendi

Da in ne. Kljub temu, da jo uporabljajo le štiri države - ZDA, Kajmanski otoki, Bahami in Belize, enota niti ni tako neumna. Saj ne, da si jo želimo, a poznati je le ni slabo…

Je Fahrenheit res neuporabna merska enota? T3 TECH

Za merjenje temperature se v več ali manj celotnem svetu uporablja enota stopinja Celzija. Voda zmrzne pri 0 stopinjah (recimo) in zavre pri 100 stopinjah (recimo) in vse skupaj je dokaj nazorno. No, ja tu je še Kelvinova lestvica, ki je v bistvu enaka Celzijevi, le da je ničla malce zamaknjena (0 stopinj K je -273 stopinj C), da se pri računanju ni treba ubadati z negativnimi števili.

In potem je tu Fahrenheit. Pri njem voda zavre pri 212 stopinjah, zmrzne pa pri 32, kar je na prvi pogled – kar nekaj. Toda ali res? Poglejmo si vsakdanje življenje. Če je zunaj 0 stopinj Fahrenheita oziroma 0 F, je hudičevo hladno (slabih -18 C), če pa je 100 F, pa hudičevo vroče (37 C). Vsaj pri hladnem vremenu pri Celziju že zabredemo v negativna števila, kar zadeva vročino pa 100 stopinj C pomeni temperaturo, ki je na sprehodu s psom ne bomo nikoli deležni. Fahrenheit je torej bolj »ljudski«. In načeloma tudi bolj točen, saj je njegov razmik med dvema stopinjama manjši kot pri Celziju in seveda Kelvinu.

Na prvi pogled je videti, kot da je Fahrenheit neka arbitrarno določan lestvica, ki si jo je izmislil Daniel Gabriel Fahrenheit. A ni čisto tako. Zgodovina je precej bolj zanimiva. Fahrenheit si je lestvico »sposodil« od danskega astronoma z imenom Ole Rømer, ki je leta 1676 prvi izmeril hitrost svetlobe s pomočjo mrkov Jupitrovih lun. Rømer je za merjenje temperature prav tako uporabil vrelišče vode, vendar je to postavil na 60 stopinj, saj se mu je kot astronomu, ki se veliko ukvarja s kotnimi merami, to zdela logična ideja. Številka 60 je namreč zelo zabavna zato, ker ima veliko deliteljev kar pomeni, da jo je mogoče razdeliti v različne skupine, kar je tudi razlog za to, da ima naša ura 60 minut in minuta 60 sekund. Saj veste – pol ure, četrt ure, tričetrt ure…

Fahrenheit je Rømerjevo lestvico malce popravil, da se čim bolj izogne ulomkom pri točki ledišča vode in povprečne telesne temperature človeka, nato pa je vse skupaj še pomnožil s 4. Zakaj? Da bi dobil manjše enote in s tem točnejše meritve.

Danes vemo, da povečanje temperature za 1 F pomeni povečanje volumna živega srebra za en delec na 10.000, kar je v bistvu lepa in okrogla številka, a mnogi menijo, da Fahrenheit, kljub temu, da se je veliko ukvarjal z živosrebrnimi termometri, tega ni vedel in da se mu je več ali manj le posrečilo. A je kljub temu za takratne čase izdeloval najbolj točne termometre na svetu.

Vas zanima več o Fahrenheitu? V spodnjem filmu je zadeva prav simpatično razložena. Saj ne, da menimo, da je boljša od Celzija ali Kelvina, je pa zanimiva.



Oglaševanje

Prijava na e-novice

* indicates required