Bo rak delal samomor?

Rak nastane takrat, ko se normalnim celicam nekaj »zlomi« in začnejo rasti in se množiti hitreje, kot je to zanje normalno. Sčasoma te celice tvorijo tumor. Ta čez čas pritegne pozornost imunskega sistema, ki te celice zazna kot tujek, jih napade in poskuša uničiti. A rakave celice se ne dajo kar tako in imajo tudi same kakšnega asa v rokavu, s katerim prevarajo imunski sistem tako, da jih ta ne vidi.

Tako vsaj govori zelo poenostavljena teorija, v kateri pa je ena precejšnja nedoslednost. Imunski sistem je zelo kompleksna zadeva, ki se je v razvoju večceličnih organizmov, torej tudi človeka, pojavil zelo pozno - pred okoli 500 milijoni let. To pa pomeni, da je imel rak pred tem nekaj milijonov let čas, da se je nemoteno razvijal brez nevarnosti s strani imunskega sistema ali zdravil. Če je tako, kako je potem človek sploh lahko nastal?

Marcus Peter iz ameriške univerze Northwestern pravi: »Odkar je življenje pred okoli dvema milijardama let postalo večcelično, se mora spopadati z rakom. In če smo se kljub njemu uspeli razviti, mora obstajati nek drug mehanizem razen imunskega sistema, ki ga zna preprečiti.«

In so ga začeli iskati. Kje? V genomu seveda, saj kje druge sploh ne bi mogel biti. Naloga ni bila niti najmanj lahka, saj bi moral biti tak mehanizem aktiven na nivoju enem same celice in to v trenutku, ko ta postane rakava. A kot kaže jim je uspelo – molekularno orožje so našli v orodju, ki ga znanstveniki že nekaj časa uporabljajo za preučevanje funkcij posameznih genov.

Nekatera genska zaporedja v človeškem genomu je mogoče pretvoriti v majhne samostojne molekule, imenovane male interferenčne RNA (siRNA – small interefering RNA). Če te molekule vstavimo v celice, prekinejo oziroma zatrejo aktivnosti genov, iz katerih so nastali. V tem primeru so znanstveniki uspeli izdelati molekule siRNA, ki »ugasnejo« tri gene, na katere se zanašajo rakave celice in s tem povzročijo, da se te kar same uničijo. Metoda ima še to prednost, da zato, ker cilja na kar tri preživetvene gene rakave celice, onemogoča, da bi te sčasoma razvile odpornost na terapijo. Ker metoda povzroči samomor celic, so jo poimenovali Smrt z eliminacijo preživetvenega gena (Death Induced by Survival gene Elimination - DISE).

Vse skupaj se sliši dokaj obetavno, težava je le v tem, ker bi po logiki stvari mehanizem DISE moral delovati na vse celice in ne le rakave. A Peter pravi, da testi kažejo, da ima metoda neprimerno raje rakave celice od normalnih. Metodo so testirali na miših z rakom jajčnikov in ugotovili, da je krepko zmanjšala rast tumorjev in to brez strupenih stranskih učinkov in brez znakov, da bi rakave celice razvile odpornost proti molekulam siRNA.

Raziskava je bila objavljena v revijah eLife in OncoTarget.


Vir: Northwestern University