Ko idejo za antibiotik da mravlja

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 12.2.2018 5:00:00, Kategorija: Trendi

Puščavska oziroma južna ognjena mravlja proizvaja enega najmočnejših protimikrobnih sredstev na svetu. Se lahko iz tega kaj naučimo?

Ko idejo za antibiotik da mravlja

Znanstveniki univerze v Severni Karolini so raziskovali protimikrobno zaščito različnih vrst mravelj. Rezultati kažejo na to, da bi nam te marljive žuželke lahko pokazale pot do novih, bolj učinkovitih vrst antibiotikov. Našli so nekaj prav zanimivih vrst mravelj, še bolj zanimivo pa je dejstvo, da nekatere vrste mravelj sploh nimajo kemične protimikrobne zaščite. In ker so kljub temu evolucijsko preživele je logično, da se proti okužbam bojujejo na nek drugi način. Bi, če ga odkrijemo, lahko bil uporaben tudi pri ljudeh?

Znanstveniki so v študiji uporabili 20 vrst mravelj. Testiranje je potekalo tako, da so mravlje najprej »stuširali« s posebnim topilom, ki je iz njihovih teles spralo vse kemične spojine. To sprano tekočino so nato dodali suspenziji, ki je vsebovala različne bakterije in opazovali ali ima katera od teh spojin kak antibakterijski učinek. Ugotovili so, da se je antibakterijski učinek pokazal pri kar 12 od 20 vrst mravelj, najbolje pa se je odrezala mravlja vrste Solenopsis molesta, po domače puščavska oziroma južna ognjena mravlja.

A raziskava je pokazala še nekaj bolj presenetljivega – obstajajo mravlje, ki ne proizvajajo prav nobene protimikrobne zaščite. To je pravzaprav nelogično, saj te mravlje evolucijsko ne bi smele preživeti, saj bi jih brez zaščite bacili pobili. A jih ne, kar pomeni, da uporabljajo kakšno drugo vrsto obrambe. Kakšno pa? Prav to bi znanstveniki radi ugotovili, saj bi to lahko pomenilo kakšno alternativno obliko zdravljenja tudi za ljudi.

Raziskava je bila objavljena v reviji Royal Society Open Science.

Vir: North Carolina State University
Slika: Clint Penick

preberite še to

Trendi
Temna stran meseca

Temna stran meseca

Kitajci naj bi v kratkem poslali terensko vozilo na temno stran meseca.

Trendi
Nenavadna formula

Nenavadna formula

Leta 2004 si je nekdo izmislil formulo oziroma enačbo, ki je že sama po sebi nenavadna, njen rezultat pa &scar...

Trendi
Na pomoč čebelam v mestu

Na pomoč čebelam v mestu

Promocijska vsebina
Marljivim bitjem...

Trendi
Koliko smo digitalni?

Koliko smo digitalni?

Kje je Slovenija na področju digitalne ekonomije in digitalne družbe napram drugim državam EU.

Trendi
Arktični led in Rimljani

Arktični led in Rimljani

Arktika je verjetno zadnja, kjer bi iskali podatke o starem Rimu. A jih skriva presenetljivo veliko. Posebej g...

Trendi
Kovinski rez

Kovinski rez

Zlati rez ni edini »magični« rez, ki ga poznamo. Obstajajo še srebrni, pa bronasti in &scar...

Trendi
Je Google malo »mutil«?

Je Google malo »mutil«?

Je Google predstavitev sistema umetne inteligence, ki zna recimo sam poklicati po telefonu in rezervirati mizo...

Trendi
Kdo nam sabotira (edini) uspeh?

Kdo nam sabotira (edini) uspeh?

Znanstveniki so ugotovili, da nekdo očitno v zrak spušča večje količine freonov, ki uničujejo ozon, ne ...

Trendi
V ravnateljevo pisarno

V ravnateljevo pisarno

Nekdo je zapeljal skozi zid v ravnateljevo pisarno. Videti je bilo grdo, a je bila le odlična šala.

Trendi
Postanite Dick Tracy

Postanite Dick Tracy

Dva brata naj bi v kratkem na trg poslala pametno uro, ki je videti točno takšna kot jo je nosil znani ...

Trendi
Malo so si premislili

Malo so si premislili

Chromovo utišanje zvoka filmov, ki se samodejno predvajajo, bo začasno prenehalo delovati, saj moti kar...

Trendi
Tri Facebookove novosti

Tri Facebookove novosti

V kratkem bo mogoče posnetke kamere shranjevati neposredno v Facebook, pošiljati zvočna sporočila in ar...