Konec tedna je je na Bledu potekal tradicionalni Blejski vodni festival in znova dokazal, da je idealna platforma za povezovanje različnih javnih in zasebnih organizacij ter strokovnjakov pa tudi politike in širše javnosti. Vodne inovacije so prepričale visoke domače in tuje goste, okrogla miza pa razkrila, da je prostora za napredek še veliko – predvsem pri prenosu znanja in vključevanju mladih.Udeležence Blejskega vodnega festivala je uvodoma pozdravila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ter poudarila zgledno sodelovanje festivala in ministrstva ter predstavila sodelovanje ministrstev za okolje sosednjih držav ter skupno delo pri ohranjanju čistosti reke Save.
G. Yogesh Joshi, predstavnik iz indijske države Maharaštra, je poudaril, da sta ga Slovenija in Bled fascinirala, za Bled je celo dejal, da je eden najlepših krajev na svetu. V nadaljevanju je poudaril pomen vzpostavljanja sodelovanja stroke in vodnih inovacij na področju upravljanja voda. Blejski vodni festival je z organizacijo AKSKAY Foundation Mumbai podpisal tudi memorandum o sodelovanju.
Vprašanje »
Kako znanje upravljanja voda prenesti na manjše generacije?« je odmevalo med udeleženci strokovnega panela, ki je obravnavalo prenos znanja in vključevanje mladih v odgovorno rabo in inoviranje v vodnem svetu. Sogovorniki, dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za okolje in prostor, Prof. dr. Mihael Jožef Toman, prodekan in nekdanji dekan Biotehniške fakultete, mag. Helene Masliah Gilkarov iz ICPDR, Matjaž Horvat iz družbe Petrol d.d., Yogesh Joshi (AKSKAY Foundation Mumbai) ter Ana Kambič iz Parlamenta mladih, so se strinjali, da prenos znanja o vodi na mlajše generacije ni ustrezen, šepa tudi komunikacija med različnimi deležniki. Izobraževalne ustanove, tako osnovne in srednje šole kot fakultete, tej tematiki dajejo premalo poudarka – tako v teoriji kot praksi, poleg tega pa so premalo seznanjene z aktualnimi razmerami v vodnem svetu.
Ko voda iz pipe dobi imeOkrogla miza z naslovom Nove dimenzije vode je vodi iz pipe dala konkretno zgodbo in jo povezala s hrano ter umetnostjo. O tem, kako Slovenija in tujina ceni vodo in kakšno ceno dejansko ima voda, so se na okrogli mizi pogovarjali dr. Peter Frantar (Agencija RS za okolje), Miha Murn (Atelje Art Murn International), Tomaž Krištof (Restavracija Krištof) ter predstavniki gostinskih storitev. Sogovorniki so ugotavljali, da tujci bolj cenijo slovensko vodo od domačinov, tudi domačih gostov. Ideja o tem, da bi bila steklenica vode del standardne ponudbe na mizah slovenskih gostincev in vračunana v postrežnino, pa do nadaljnjega ostaja odločitev posameznih gostincev. Nekateri bodo omenjeno prakso letos vsekakor uvedli.
»
V Sloveniji imamo zelo kakovostno vodo, zato je pogosto ne znamo dovolj ceniti. Vodi, tudi tisti, ki teče iz naših pip, bi zato morali dati zgodbo, ki ji pripada. Tujci nadvse cenijo našo vodo, zakaj jim je torej ne bi gostinci ustrezno računali – npr. v obliki postrežnine. Blejski Vodni Festival je priložnost, da predstavniki vladnih organizacij, gospodarstva, gostincev in umetnikov predstavijo svoje vidike, ideje in inovacije, kako vodne vire dvigniti na kar najvišji nivo,« je povedal Mario Gajić, organizator in ustanovitelj neprofitne organizacije Bled Water Festival.
Degustacijo slovenskih voda osvojil izvir VojeSvečani otvoritvi dogodka je sledila degustacija vode. Organizatorji so zagotovili preizkušanje vode iz desetih vplivnih in visoko ocenjenih slovenskih restavracij iz različnih regij v Sloveniji. Najboljši slovenski vodni vir, ki je prejel tudi nagrado za Najbolj okusno vodo leta 2018, je izvir Voje, katerega vodo točijo v hotelu Kristal v Bohinju.
Več na
www.bledwf.com.