Nova semena za toplejše čase

Zemeljsko ozračje, pa naj ameriški predsednik to prizna ali ne, se spreminja. O tem govori cela vrsta indicev, med drugim tudi porušen naravni »termostat« v nekaterih rastlinah. Ta med drugim določa tudi, kdaj bodo rastline odprle svoje stroke in izpustile seme. Pri kakšnih travniških rožicah to ni kdove kako kritično, pri nekaterih poljščinah pa je. Pri oljni ogrščici se na primer ocenjuje, da kmetje zaradi odpiranja oziroma osipanja strokov preden je rastlina godna za žetev, izgubijo med 15 in 20 odstotkov letine. In odstotek se iz leta v leto povečuje.

Kaj lahko naredimo? Angleški znanstveniki centra John Innes menijo, da je mogoče vzgojiti cvetačo, brokoli, oljno ogrščico in druge poljščine, ki teh težav ne bodo imele. Kako? Seveda z genskimi spremembami. Toda če hoče človek nekaj spremeniti, mora najprej vedeti, kako to deluje. Znanstveniki so že pred časom ugotovili, da je za odpiranje strokov zadolžen tako imenovani indehiscentni gen (IND), niso pa našli neposredne povezave med njim in temperaturo. Do sedaj.

Dr. Xinran Li, članica ekipe, ki se v omenjenem centru ukvarja s to tematiko, je opazovala razvoj sadeža navadnega repnjakovca (Arabidopsis) pri različnih temperaturah. Ugotovila je, da pri višjih temperaturah celične stene postanejo bolj toge in krhke. To povzroči večjo krhkost celotnega stroka, v katerem so semena, posledica pa je seveda hitrejše pokanje in odpiranje.

Odkritje je bilo precej zanimivo, a ena vrsta rastlin seveda ne more biti zanesljiv dokaz. Zato so poskus ponovili še na rožnatem plešcu (Capsella rubella), poljski draguši (Lepidium campestre) in tudi na oljni ogrščici (Brassica napus). Pojav so potrdili tudi pri njih. Še več, ugotovili so, da se pojavlja v celotni družini križnic, v katero, poleg omenjenih rastlin, sodijo zelje, cvetača, brokoli, ohrovt in tako naprej.

Tako, znanstveniki so opremljeni z znanjem o mehanizmu prehitrega osipa oziroma odpiranja strokov, sedaj pa je na vrsti bolj zapleten del, kjer bo potrebno najti način, kako ta gen spremeniti tako, da se bo rastlinski termostat sprožil pri drugačni temperaturi.

Raziskavo centra John Innes sta vodila dr. Vinod Kumar in profesor Lars Østergaard, rezultate pa sta objavila v reviji Molecular Plant.

Vir: John Innes Centre