Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 12.1.2018 6:07:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen iz njihovih skrivališč.

Ognja ne uporabljamo le ljudje

Avstralska divjina je znana po požarih. Suha trava in grmovje se zelo hitro vnameta, najpogostejši vzrok pa so udari strel in človek. Ti požari znajo biti zelo obsežni in nevarni, lahko pa so tudi koristni, predvsem za lovce, pri čemer mislimo na ljudi in živali. Avstralski aborigini že od pamtiveka lovijo tudi tako, da zanetijo ogenj in s tem na plano izbezajo različne živali, s katerimi se hranijo. Ogenj pa imajo iz enakega razloga rade tudi druge živali, med drugim tudi ptice, saj jim ogenj precej olajša iskanje hrane.

Vse to so znana dejstva. Manj znano pa je, da ptice ne le čakajo na ogenj ampak ga znajo same tudi zanetiti. Avstralski znanstveniki so v reviji Journal of Ethnobiology objavili rezultate raziskave, v kateri so ugotovili, da kar nekaj vrst avstralskih ptic roparic uporablja način lova, kjer na nekem mestu namenoma zanetijo ogenj, s tem na plano preženejo kuščarje, glodavce in druge živali, s katerimi se prehranjujejo. Mislili bi si, da gre za revolucionarno odkritje, a ni tako – avstralski domorodci baje to vedo že kakšnih 40.000 let in imajo za te ptice tudi posebno ime – ognjeni sokoli.

Znanstveniki so ugotovili, da gre predvsem za tri vrste roparic – črnega škarnika (Milvus migrans), žvižgajočega škarnika (Haliastur sphenurus) in rjavega sokola (Falco berigora), ki ogenj netijo tako, da poberejo tleče vejice iz enega požara in jih prenesejo drugam. In tega ne delajo slučajno ampak namenoma.

In kako vedo, da gre za zavestno dejanje? Prvo idejo o tem so dobili iz »Jaz, aborigin«, avtobiografske knjige avstralskega domorodca Waipuldanya Phillipa Robertsa, v kateri je zapisal, da je videl sokola, kako je s kremplji pobral tlečo vejico, jo odnesel do zaplate suhe trave in tam spustil na tla. Potem so on in njegovi »prijatelji« krožili nad tem mestom in čakali, da se ogenj razširi in povzroči eksodus glodavcev in kuščarjev. Ko je vse skupaj pogorelo in ko so polovili vse, kar so lahko, so proces ponovili drugje.

Podobne izkušnje so opisali tudi nekateri gasilci, ki so se spopadali s požari v divjini. Dick Eussen, izkušeni profesionalni gasilec iz Severnega teritorija je takšno obnašanje doživel večkrat: »Ves dan smo se borili z velikim požarom in ko smo mislili, da smo ga ukrotili, smo zagledali žvižgajočega škarnika, ki je v krempljih nosil tlečo vejico in jo spustil kakšnih 20 metrov naprej v suhi travi, kar je povzročilo nov požar. In ko smo pogasili tega, je vražji prič povzročil še šest drugih…«

Soavtor študije in geograf na univerzi Penn State Marc Bonta je za National Geographic povedal, da pravzaprav študija ne odkriva ničesar posebno novega, saj naj bi aborigini takšno obnašanje ptic poznali verjetno že 40.000 let, obstaja pa velika verjetnost, da so se tehnike lova z ognjem tudi sami naučili prav od njih.

Naslednji cilj znanstvenikov je, da tak lov ujamejo v objektiv fotoaparat ali kamere, saj slikovnega materiala na temo še ni.

preberite še to

Trendi
DNK ni samo vijačnica

DNK ni samo vijačnica

Znanstveniki so ugotovili, da dvojna vijačnica ni edina oblika DNK. Obstaja še vsaj ena.

Trendi
Ključ za vse hotele

Ključ za vse hotele

Hekerji so za 250 € izdelali ključ, ki lahko odpre vse hotelske sobe v 160.000 hotelih v 160 državah.

Trendi
Če niste 16, ne bo nič

Če niste 16, ne bo nič

Če hočete v Evropi uporabljati WhatsUp , morate po novem biti stari najmanj 16 let.

Trendi
Konec ploščic in vijakov?

Konec ploščic in vijakov?

Ob zlomih kosti pogoste ne gre drugače, kot da se ti naravnajo s pomočjo kovinskih ploščic in vijakov. ...

Trendi
Copati iz žvečilnega gumija

Copati iz žvečilnega gumija

Iz recikliranih žvečilk je mogoče izdelati tudi podplate za športne copate. Za en par potrebujete okoli...

Trendi
Pa saj nismo sardine!

Pa saj nismo sardine!

Če bo obveljala tale ideja, bomo na letalih počasi res dobili tudi stojišča. Seveda z namenom stisniti ...

Trendi
Zvočni tatuji

Zvočni tatuji

A veste, da so tetovaže lahko tudi slišne? Tale recimo predvaja petje hčerkice.

Trendi
Alternativa Braillovi pisavi?

Alternativa Braillovi pisavi?

Podatki kažejo, da le okoli en odstotek slepih in slabovidnih obvlada Braillovo pisavo, saj se je te dokaj tež...

Trendi
Pod vodo tudi 13 minut

Pod vodo tudi 13 minut

Pripadniki indonezijskega plemena Bajau so lahko pod vodo tudi do 13 minut. In to zaradi povečane vranice.

Trendi
Kava je dobra za srce

Kava je dobra za srce

Do sedaj je veljalo, da kava naj ne bi bila dobra za srce. A kot je videti, to ne drži. Je namreč dobra za pre...

Trendi
Sam svoj spammer

Sam svoj spammer

Kar nekaj uporabnikov Gmaila je začelo dobivati neželena sporočila, pošiljatelj pa so kar oni sami.

Trendi
Nožna miška

Nožna miška

Zakaj bi miško krmilili le z roko. Zakaj je ne bi recimo z nogo? Zdaj lahko, toda zakaj?