Tudi obnovljivo ni brez posledic

Obnovljivi viri energije, kot so vetrne in sončne elektrarne, naj bi bili okolju bistveno bolj prijazni od uporabe fosilnih goriv. Toda ali je res tako? Pa pri tem ne mislimo, na umazanost proizvodnje ampak na njeno uporabo. Ali širitev sončnih elektrarn in vetrnih farm res ne pušča posledic? Glede na članek, objavljen v reviji Science, bi lahko veliko število sončnih elektrarn in vetrnih farm v Sahari povzročilo povečanje količine tamkajšnjih padavin in s tem povečanje vegetacije.

Znanstveniki so se v objavljeni študiji vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi velik del Sahare prekrili s solarnimi paneli, zrcalnimi elektrarnami in vetrnimi turbinami. V ta namen so opravili simulacijo, v kateri so predvideli, da na tem področju stoji za 79 teravatov (TW) sončnih in za 3 teravate vetrnih elektrarn. Da bi dobili občutek, kaj te številke pomenijo, povejmo, da je bila leta 2017 skupna moč vseh sočnih elektrarn na svetu okoli desetine teravata. To seveda pomeni, da so znanstveniki pretiravali in da takšnega stanja v realnosti še nekaj časa ne bo, a če bodo stvari šle tako naprej, kot gredo, tudi to ni izključeno.

In kaj so izračunali? Če bi bilo sončnih in vetrnih elektrarn res toliko, bi se zrak zaradi vpijanja sončne svetlobe solarnih celic in zrcal ter vrtinčenja zraka zaradi vetrnih elektrarn, lahko še dodatno segrel, hkrati pa bi se manjšala hitrost vetra. Posledica bi bila povečanje količine padavin na tem področju. Izračuni kažejo, da bi se ta lahko celo podvojila. V Sahari resda zelo malo dežuje, tako da se tudi dvakrat večja količina padavin ne zdi nič kritičnega, še več, zdi se koristna, a ni tako. Padavine bodo v teh primerih precej lokalizirane in tam izredno obilne (20-50 cm), kar bi lahko imelo velik ekološki vpliv. Tako velik, da ga niti oceniti ne znamo.

Idealnega vira energije zaenkrat torej še nimamo in ni videti, da bi ga v kratkem tudi dobili, zato se moramo očitno odločati med manjšim in večjim zlom.

Vir: Science