Koko je bila znana po svojih neverjetnih sposobnostih komuniciranja, saj je znala uporabljati znakovni jezik. Tega jo je že kot mladiška naučila Penny Patterson, ki ji je to bil projekt v okviru doktorata. Koko se je z leti naučila več kot 1000 znakov, redno pa jih je uporabljala okoli 600.
S simpatično gorilo je povezanih cel kup zabavnih in lepih zgodbic. Kot majhna je zelo rada gledala slikanice, še posebej so ji bile všeč tiste, ki so temeljile na zgodbicah »Obuti maček« in »Trije mucki«. Ko je bila stara 12 let, je prosila za pravo muco. Skrbniki so ji prinesli plišasto, a jo je gladko zavrnila in rekla oziroma pokazala, da jo ta »žalosti«. Ko so ji končno dovolili imeti pravega mucka, je bila z njim izredno zelo nežna in se je z njimi ure in ure igrala. Ko je bilo All Ballu, kot so mucku dali ime, dovolj, je pobegnil od nje, Koko pa je v odgovor pokazala znak za »neumnost« in znak za »mačko« kar jer pomenilo seveda »neumna mačka«. All Ball je na žalost pol leta kasneje povozil avto, Koko pa je svojo žalost izrazila tako, da je pokazala znake »mačka«, »jok«, »biti žalostna« in »Koko imeti rada«. Zgodba okoli Koko in All Ball je bila tako prisrčna, da je fotografija gorile, ki drži mladička, leta 1985 prišla tudi na naslovnico revije National Geographic.
V nadaljevanju si lahko ogledate kratek posnetek o Koko in še enega o tem, kako je potekalo srečanje med njo in Robinom Williamsom.
Vir: Gorilla Foundation
