V ta namen so eni skupini miši kirurško zmanjšali dotok krvi v možgane in s tem simulirali učinke vaskularne demence, drugo skupino pa so genetsko spremenili tako, da izkazovala simptome, podobne Alzheimerjevi bolezni. Nato so del živali iz obeh skupin trikrat dnevno po 20 minut izpostavili nizkoenergetskemu pulznemu ultrazvoku (low-intensity pulsed ultrasound – LIPUS). Miši z vaskularno demenco so bile deležne treh takšnih terapevtskih dni (z vmesnim enodnevnim odmorom), miši z Alzheimerjevimi simptomi pa 11 terapevtskih dni v treh mesecih.
Po končani terapiji so znanstveniki primerjali stanje kognitivnih funkcij pri miših, ki so bile deležne terapije in pri miših, ki jih niso izpostavili ultrazvoku. Rezultati so bili zelo vzpodbudni, saj so zdravljene miši izkazale bistveno izboljšanje kognitivnih funkcij napram nezdravljenim. Podrobnejše preiskave so pokazale, da je ultrazvok vzpodbudil povečanje tvorbe encima, ki pomaga pri tvorbi krvnih žil ter proteina, ki igra pomembno vlogo pri ohranjanju in rasti živčnih celic. Pri vsem skupaj pa je seveda najbolj pomembno to, da terapija ni izkazala nobenih stranskih učinkov.
Terapija LIPUS bi, če bodo nadaljnje raziskave potrdile njeno učinkovitost, lahko precej pomagala pri preprečevanju demence oziroma upočasnjevanju njenega razvoja in to na povsem neboleč in neinvaziven način.
Raziskava je bila objavljena v reviji Brain Stimulation.
Vir: Univerza Tohoku
