Zakaj še nismo brezkrtačni?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 14.1.2018 7:19:00, Kategorija: Trendi

O tem, da bomo končno priča večjemu preboju brezkrtačnih motorjev v baterijska električna orodja, se govori že skoraj desetletje. Zakaj se to še ni zgodilo?

Zakaj še nismo brezkrtačni?

No ja, saj se je, vendar le na področju profesionalnih orodij, ki si jih »naredi sam« uporabnik večinoma ne more privoščiti. Zakaj? Najprej si poglejmo, v čem je razlika med običajnimi in brezkrtačnimi elektromotorji. Princip delovanja smo poskusili razložiti karseda preprosto.

Konvencionalne enosmerne elektromotorje v grobem sestavljajo štiri komponente: stator (nepomični del, v katerem je magnet), rotor (vrteči se del z navitjem), komutator, ki je del rotorja in predstavlja mehanski usmernik ter ščetke oz. krtačke, ki se preko v zmeti dotikajo komutatorja in služijo prevajanju toka med statorjem in rotorjem. Ko motor priključimo na napajanje, v komutator preko ščetk steče tok, ki namagneti bakreno navitje v rotorju, to magnetno polje deluje v nasprotni smeri od tistega, ki ga »proizvajajo« magneti v statorju, in rotor se zato zavrti. Vrtenje traja tako dolgo, dokler skozi ščetke teče tok.

Kaj pa brezkrtačni motorji? Kot pove že ime, ti nimajo ščetk. In tudi komutatorja ne. Zadeva je narejena tako, da se magneti nahajajo na gredi motorja, torej na rotorju, bakreno navitje pa je spravljeno v stator. Ker se navitje ne vrti, ne potrebuje ščetk, ki bi mu dovajale električni tok ampak mu ga dovaja posebno krmilno vezje. Takšna rešitev ima kar nekaj prednosti. Prva je ta, da lahko takšni motorji od sebe dajejo opazno več moči. To pa zato, ker je bakreno navitje na zunanji strani motorja in stacionarno, je lahko tudi večje. Več navitja pa posredno seveda pomeni močnejše magnetno polje. Druga prednost je v tem da  zato, ker ni trenja med ščetkami in komutatorjem, tudi posledičnih padcev napetosti zato tudi izgub energije ni. S tem pa prednosti še ni konec. Ker elektronika komunicira neposredno s stacionarnim navitjem, se orodje lahko samodejno prilagaja nalogi, ki jo ima. Zato proizvajalci brezkrtačnih baterijskih orodij pravijo, da gre za »pametna« orodja. In kje je tu pamet? Če na primer uporabljamo brezkrtačni vrtalni stroj in z njim hočemo vijak zaviti v stiropor, bo orodje samo zaznalo, da za vrtenje ne potrebuje veliko energije in je zato tudi ne bo »vleklo« iz baterije, če pa hočemo vijak zaviti v recimo orehov ali bukov les, bo zaznal, da je upor tukaj večji in bo temu primerno prilagodil količino potrebne energije. Kaj pa konvencionalni motorji? Ti gredo »na polno« oziroma njihov moč krmilimo ročno.

Torej – brezkrtačni motorji so, tako proizvajalci, bolj energetsko učinkoviti (50 %), bolj zmogljivi (okoli 25 %), manj se obrabljajo (do 10x) in imajo precej daljšo življenjsko dobo (do 5x ). Zakaj potem niso vgrajeni v vse baterijske vrtalnike, brusilnik in podobno ampak samo v profesionalne?

Razlog je seveda cena. Proizvodna cena orodja z brezkrtačnimi motorji je zaradi dodatne elektronike in senzorjev v povprečju za 30% višja od tistih s konvencionalnimi, višji pa je tudi strošek baterij, ki jih napajajo. In zato je brezkrtačne motorje najti več ali manj v profesionalnih orodjih, ki jih izdelujejo Makita, DeWalt, Bosch in podobni, v orodju za hobi-uporabnike pa zelo redko. A to se bo počasi in zanesljivo spremenilo, zato dogajanje v vaši priljubljeni trgovini z orodjem

preberite še to

Oglaševanje

Prijava na e-novice