Zdravljenje infekcij brez antibiotikov?

Vse od iznajdbe penicilina nam zdravniki za boj proti nevarnim bakterijam prepisujejo antibiotike. A zadnja desetletja se je pojavila težava – pojavile so se sevi bakterij, ki so odporni na vse znane vrste antibiotikov. Takšne superbakterije so seveda zelo nevarne, saj za bolj proti njim nimamo nobenega pametnega orožja. A znanstveniki univerze Case Western Reserve iz ameriškega Clevelanda so na dobri poti, da to težavo rešijo. In to popolnoma brez antibiotikov.

Znanstveniki omenjene univerze so  – zaenkrat le pri miših - razvili metodo zdravljenja sepse, pri kateri ne uporabljajo antibiotikov pač pa majhne molekule imenovane F12 in F19, ki nevarne bakterije spremenijo v nenevarne.

Običajni antibiotiki delujejo tako, da razbijejo oziroma raztopijo celične stene bakterij in te zato razpadejo in odmrejo. Majhne molekule F12 in F19 delujejo nekoliko drugače. Te bakterije ne ubijejo ampak se vežejo na njen protein, odgovoren za proizvodnjo toksinov in mu preprečijo opravljanje njegove naloge. Bakterija s tem postane popolnoma nenevarna saj več ne more proizvajati strupenih snovi.

Metoda se je pri miših izkazala za izredno uspešno, saj je ozdravila sepso celotne skupine okuženih miši, v skupini, ki ni prejela zdravljenja je bil odstotek preživetja le 30 odstoten. Poleg tega so ugotovili, da omenjeni molekuli povečata učinek običajnih antibiotikov kar pomeni, da bi lahko zelo resne bakterijske okužbe zdravili namesto z močnimi antibiotiki v velikih odmerkih s kombinacijo molekul F12 in F19 in šibkimi antibiotiki.

Največja prednost molekul F12 in F19 je ta, da ne ubijejo ali poškodujejo bakterij, na katere se vežejo. Bakterija še naprej normalno živi, le toksinov ne proizvaja več. In zakaj je to tako pomembno? Zato, ker brez nevarnosti za bakterijo ne bo evolucijske spodbude za razvoj odpornosti ali na kratko – ker bakteriji ne grozi smrt, se ne bo »trudila« razviti odpornosti. To pa pomeni, da bi metoda F12 in F19 lahko delovala mnogo dlje časa kot antibiotiki.

Raziskave omenjene metode so še v zgodnji razvojni fazi in kar nekaj časa bo še preteklo, preden jo bodo začeli testirati pri ljudeh, a začetek je zelo obetaven.

Vir: Case Western Reserve University