Bomo le vozili na vodik?

Avtomobili, v zadnjem času pa tudi tovornjaki, se elektrificirajo. To je sicer v redu, a so tako eni kot drugi še daleč od nečesa idealnega. Ena največjih težav je seveda doseg. Ta je precej slabši od dosega vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, še večja težava pa je polnjenje. Ne le, da je polnilnih postaj malo in je daljšo pot potrebno temu primerno načrtovati, tudi polnjenje samo je težavno, saj traja, vsaj zaenkrat, še zelo dolgo.

Kar zadeva polnjenje je neprimerno priročnejša rešitev tista z vodikovimi gorivnimi celicami. Takšni avtomobili nimajo klasičnih Li-ionskih baterij ampak vodikov/kisikove gorivne celice, ki proizvajajo električno energijo, pri čemer pa kot stranski produkt nastaja le – voda.

Težava gorivnih celic pa je vodik. Njegova proizvodnja je daleč od čiste, polnilne postaje morajo biti opremljene z visokotlačnimi rezervoarji in še kaj se najde. A znanstveniki univerze Lowell v ameriškem Massachusettsu menijo, da so našli cenejši in čistejši način proizvodnje vodika. Postopek deluje s pomočjo vode, ogljikovega dioksida in kobalta. Mešanica teh treh komponent se vstavi neposredno v gorivno celico, kjer se meša s kisikom in sproti ustvarja vodik, ta pa napaja motor električnega avtomobila, baterije, luči in ostalo. In ker gre za sprotno proizvodnjo v avtomobilu, ni potrebno imeti polnilnih postaj. Ko bo šlo gorivo h koncu, se bo kupila druga posoda s kobaltom in vstavila v generator vodika. Pa tudi potrebe po visokotlačnih rezervoarjih v avtomobilih ni, saj vodik nastaja pri nizkem tlaku, odvečen pa se ne shranjuje, kar celotno zadevo naredi tudi precej bolj varno. Kaj pa doseg? Z eno posodo kobalta menda med 550 in 650 kilometri.

Zadeva je zaenkrat seveda še na eksperimentalni ravni, so pa prvi rezultati menda zelo vzpodbudni.

Vir: UMass Lowell