Elektronske knjige so okolju precej bolj prijazne

Knjige, natisnjene na papirju, obremenjujejo okolje večkrat bolj kot E-knjige in pripadajoče naprave za branje. Tako pravi študija fundacije Warentest, v kateri so primerjali različne medije. Razlika je menda ogromna, tako da je glede na okoljski odtis prehod na e-knjige smiseln že za bralce, ki preberejo le peščico knjig, pri bolj resnih bralcih pa se pri izdelavi in dostavi knjig v obdobju petih let sprosti več kot desetkrat toliko toplogrednih plinov, kot če bi ta ista količina vsebin bila prebrana kot e-knjige – tudi če se upošteva proizvodnja samega bralnika. Če kdo bere na pametnem telefonu ali tablici, ki jo že ima, pa ta delež povsem odpade.

Avtorji študije, ki jo je izvedla nemška fundacija Warentest, so za analizo vzeli dva primera različno debelih knjig, ki sta dostopni kot broširani izdaji, v trdi vezavi in kot E-knjigi. Šlo je za »Kairos« Jenny Erpenbeck in »Holly« Stephena Kinga. Za obe knjigi, vse tri formate in po eno osebo, ki veliko bere, ter eno, ki bere malo, so dodelili okoljske točke. Pri e-knjigi so točke upoštevale tudi možne bralne naprave – v tem primeru so vzeli kot primer Kindle Paperwhite Amazona in Tolino Epos 3. Ocenjeni so bili proizvodnja, transport, uporaba in odstranjevanje elektronskih ali tiskanih knjig ter naprav. Niso pa upoštevali podatkovnih centrov, ki so potrebni za delovanje E-knjig.

Najboljšo okoljsko bilanca je pokazal primer, ko nekdo na obstoječi tablici prebere 12 e-knjig letno. V petih letih nastane pri tem komaj 0,14 točke okoljske škode. Če nekdo uporablja namenski bralnik e-knjig, nastane v istem obdobju ena sama točka škode, medtem ko pri knjigah v trdi vezavi skoraj 15. Če takih papirnatih knjig nihče vsaj enkrat ne preda naprej v branje, se škodljiva bilanca podvoji na 30 točk, so zapisali. To pomeni tudi, da so broširane knjige občutno manj škodljive za okolje kot trdo vezane, kar pomeni, da je mogoče z izbiro papirnatih knjig okoljski odtis nekoliko zmanjšati, a nikakor na raven e-knjig.

Če torej želite brati s čim manjšim vplivom na okolje, bi se moral zato po nasvetu uredništva odločiti za e-knjige. Če jih še niste preizkusili, saj bolj prisegate na »vonj in občutek papirja, si mogoče kakšno le izposodite in ji dajte možnost. V primeru, da vas zadeva ne prepriča, pa se raje odločajte za broširane knjige (tiste z mehkimi platnicami) in jih po tem, ko jih boste prebrali, komu podarite ali posodite, še bolje pa je, da se vključite v lokalno knjižnico in si knjige izposojate tam.

Kar zadeva dilemo med klasičnimi in e-knjigami je okoljski vidik le eden od kamenčkov v mozaiku. Upoštevati je treba tudi tradicijo, količino knjig v jeziku, ki ga želimo, njihovi ceni… Kar zadeva slovenski jezik, smo na področju elektronskih izdaj bolj skromni, knjižnice sicer ponujajo izposojo elektronskih knjig, a pogosto z omejitvami glede bralnikov, elektronske knjige glede na to, da njihova izdelava ni ravno draga, niso prav poceni in še kaj bi se našlo. A to je stvar druge debate…

Vir: Stiftung Warentest