Kaj pa pravijo ekonomski strokovnjaki?

V Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) so po naročilu družbe Huawei Technologies Slovenia d.o.o. izdelali strokovno študijo ekonomskih posledic morebitne izločitve družbe pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji. Izločitev enega izmed ponudnikov 5G tehnologije bi po oceni avtorjev študije bila najprej vidna na 6 in 20 odstotkov višji ceni 5G opreme, zamudi pri uvajanju ter posledično nižji produktivnosti in znižanem BDP za 220 do 460 milijonov evrov v letu 2030. Kumulativne izgube BDP v obdobju med 2021 do 2030 bi po oceni avtorjev študije znašale med 1,7 in 3,7 milijard evrov.

Eden izmed avtorjev študije dr. Črt Kostevc je povedal, da bi omejitev konkurence na slovenskem trgu ponudnikov 5G infrastrukture po vsej verjetnosti vodila do znatnega povišanja cen 5G omrežne opreme, saj bi na trgu ostala (najverjetneje) le dva ponudnika. »Na že tako majhnem trgu dobaviteljev 5G opreme bi izločitev enega izmed njih pomenila še večja tveganja oligopola ter s tem možnost za znatno višje tržne cene 5G opreme. Pri ocenjevanju cenovnega učinka omejevanja konkurence iz treh na dva ponudnika opreme 5G smo uporabili ocene študije Oxford Economics iz leta 2019, predvidene za Evropo, kjer je pričakovano povišanje cen v razponu med 9% in 29%,« o vplivu na ceno izpostavlja dr. Kostevc.

V študiji so pripravili izračune za 3 glavne scenarije, z nizkimi, srednjimi in visokimi stroški, s pripadajočimi povišanji cen, ki bi znašale 6,3, 13,3 oziroma 20,3 odstotka. A poleg višjih cen, ki bi se na koncu verjetno prelile na končnega potrošnika, avtorji študije opozarjajo še na časovni zamik uvedbe 5G, zaradi katerega bi do leta 2023 brez dostopa do 5G ostalo do 327 tisoč ljudi oziroma 15,3% prebivalstva.

Tovrstna omejitev konkurence, vključno z višjimi cenami ter zamudo pri uvajanju, bi imela znaten vpliv tudi na druge segmente slovenskega gospodarstva. »Če upoštevamo ponavljajoče se učinke zakasnitev pri uvajanju 5G omrežja in višje cene omrežne opreme, se kumulativni vpliv morebitne izključitve podjetja Huawei na slovenski BDP v desetletnem obdobju giblje med 3,3% in 7,2%« opozarja dr. Kostevc in dodaja, da bi nižja gospodarska rast zaradi zakasnitev pri uvajanju 5G omrežja in s tem povezana počasnejša tehnološka rast zmanjšala BDP med 220 in 460 milijonov evrov v enem samem letu 2030, kumulativno pa bi izgube BDP v obdobju 2021–2030 znašale med 1,7 in 3,7 milijarde evrov.

Direktor Huawei Technologies Slovenia Histro Zhang je ob tem izpostavil, da so se tiste redke države, ki so se odločile za diskriminatorno omejevanje konkurence z izključevanjem enega samega ponudnika, za tak korak odločile izključno zaradi političnih razlogov in pritiskov s strani ZDA, in ne kakršnih koli objektivnih tehničnih in varnostnih razlogov. 5G oprema Huawei je namreč uspešno prestala tako preverjanje NESAS (Network Equipment Security Assurance Scheme) pod okriljem mednarodnega združenja mobilnih operaterjev GSMA, kot tudi preizkus 3GPP’s Security Assurance Specifications (SCAS), ki ga je izvedel prvi laboratorij za preizkus varnosti v Evropi DEKRA.

»Huawei je trenutno edini ponudnik 5G infrastrukture, ki lahko zagotovi celoten sistem 5G rešitev, tako za gospodarstvo, kot končne uporabnike. Smo verjetno tudi družba, katere tehnološka oprema je pod globalnim drobnogledom in do danes ni bilo zaznanih ter dokazanih nobenih varnostnih vrzeli oziroma stranskih vrat, ne s strani mednarodnih organizacij in akreditiranih laboratorijev, ne s strani EU ali držav članic,« poudarja  Zhang in dodaja, da je Huawei Technologies Slovenija slovensko podjetje, ki posluje skladno s slovensko in evropsko zakonodajo, enako kot vsa druga mednarodna podjetja v Sloveniji.

Vir: CPOEF