Prihaja »super les«

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 10. 2023 05:25:00, Kategorija:

Znanstveniki so iznašli način predelave lesa, s katerim ga naredijo tršega od jekla.

Prihaja »super les«
Trdi materiali so nekaj, kar seveda tu in tam prav pride. Kakšna titanova zlitina recimo. A težava je v tem, ker so takšne zlitine praviloma precej drage. Znanstveniki univerze v ameriškem Marylandu so sedaj našli alternativo, ki dobesedno raste na drevesih. S procesom, imenovanim »zgoščevanje« (densification) so ustvarili »super les«, ki je trd kot jeklo.

Les je že sam po sebi izredno raznovrsten material, ki se uporablja na najrazličnejše načine. A to še ne pomni, da smo našli vse. Skupina znanstvenikov omenjene univerze se pod vodstvom profesorja Liangbing Huja že vrsto let ukvarja z iskanjem novih načinov uporabe lesa oziroma obdelavo, ki bi lesu dala novo uporabnost. Tako so izdelali prozoren les, vodne filtre, ki za filtracijo uporabljajo sežgan les, pa natrij-ionske baterije, katerih surovine so pridobljene iz lesa in listja in še kaj bi se našlo. Njihov najnovejši projekt je les, ki je tako trd kot jeklo.

In kako jim je to uspelo? Gre za dvostopenjski proces. Les so najprej prekuhali v mešanici natrijevega hidroksida in natrijevega sulfita, s čemer so v lesu raztopili in iz njega odstranili lignin in hemicelulozo. Tak les so nato vroče stisnili, s čemer so povzročili sesutje celičnih sten, posledica pa so lepo poravnana celulozna nanovlakna. Tako pridobljen »super les« naj bi bil tako čvrst in močan, da se lahko kosa z jeklom in celo z nekaterimi titanovimi spojinami.

Znanstveniki pravijo, da je postopek uporaben na najrazličnejših vrstah lesa, mogoča je predelava velikih količin hkrati, les pa je mogoče na začetku procesa tudi v naprej oblikovati v želene oblike.

In kje naj bi bila tak les uporaben? Hujeva ekipa trdi, da pravzaprav povsod, kjer se sedaj uporablja jeklo – v avtomobilski, letalski, gradbeni industriji, v pohištveni industriji pa bi lahko nadomestil tudi drag in počasi rastoč let, kot je recimo tikovina.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.

Vir: University of Maryland