Prvi poskus z jadrnico, imenovano Sailbuoy Wave, se ni najbolj posrečil. Sredi Atlantika se je jadrnici namreč »zmešalo« in se je izgubila. Po dveh mesecih jo je našla neka ribiška ladja in jo vrnila podjetju, inženirji pa so ugotovili, da je napako povzročil vijak, ki je popustil in povzročil kratek stik v avtopilotu. A če ne uspeš prvič…
Drugi poskus se je začel 7. junija na obali Nove Fundlandije. Jadrnico so položili v morje in ji »ukazali«, naj gre domov na Irsko. In je šla… In 80 dni kasneje, točneje 26. avgusta, je po preplutih dobrih 3000 kilometrih prispela na cilj. Pravzaprav je bilo kilometrov 5100, saj jadrnica zaradi vetrov in tokov ni mogla jadrati v ravni črti. Kakorkoli že – Sailbuoy je postal prvo avtonomno plovilo, ki je brez posadke preplulo Atlantik.
Seveda se pojavlja vprašanje, zakaj kaj takšnega sploh početi. Kakšna je korist od jadrnice brez posadke? Kar nekaj jih je. Sailbuoy je v prvi vrsti zamišljen kot samostojna morska senzorska postaja, ki ji je preko satelitske povezave mogoče ukazati, kam naj odpluje, njen namen pa je zbiranje najrazličnejši informacij, od preverjanja kakovosti vode, zaznavanja razlitij nafte, zbiranje meteoroloških in oceanografskih podatkov in še kaj bi se našlo. Ker gre za jadrnico, torej plovilo brez motorja, je Sailbuoy lahko na morju zelo dolgo časa, saj ne potrebuje goriva. Dovolj so sončne celice, ki napajajo baterijo, ta pa potrebno navigacijsko in merilno elektroniko.
Vir: Offshore Sensing
