Z glasbo proti prevaram

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da okoli 10 odstotkov zdravil, ki se prodajajo v deželah v razvoju,  ne dosega ustreznih standardov ali pa so celo ponarejena. Toda kako odkriti, katero zdravilo je pravo in katero ponarejeno? Kemičnih analiz si v teh deželah ne morejo privoščiti, saj zanje pogosto nimajo ne denarja ne opreme.

In kot se to pogosto zgodi, se rešitev najde tam, kjer jo človek najmanj pričakuje. V tem primeru so jo znanstveniki našli v preprostem afriškem glasbenem inštrumentu, ki se imenuje mbira (tudi kalimba). No ja, ne ravno v inštrumentu kot takem, so pa izdelali senzor, ki temelji na njegovem principu.

Ideja tega tehnično preprostega senzorja leži v fizikalnem dejstvu, da je frekvenca zvoka, ki ga oddaja nek inštrument, odvisna od njegovih fizikalnih značilnosti.  In ker je bilo znanstvenikom znano, da je ponarejeno zdravilo mogoče ločiti od pravega z analizo gostote tekočine, v kateri je to zdravilo raztopljeno, se je ekipa znanstvenikov univerze Riverside v Kaliforniji pod vodstvom Williama Groverja vprašala ali bi lahko pri vsem skupaj pomagala glasba. In mbira se jim je kot ideja zdela dober kandidat.

Vse skupaj je pravzaprav zelo preprosto – izdelali so mbiro, ki pa ni imela desetih jezičkov ampak le enega, izdelanega iz kovinske cevke. Ko so to cevko napolnili z različnimi tekočinami so ugotovili, da ta vibrira z različnimi frekvencami in od sebe daje različne zvoke. Če je bila prazna, se je iz »inštrumenta« slišal ton Gis, če pa so jo napolnili z vodo, pa Fis. Nato so cevko polnili z vsem mogočim, od vode iz reke do bivoljega mleka iz Indije in merili spremembo zvoka. In ugotovili so, da zadeva deluje. Sicer so spremembe zvoka tako majhne, da jih človeško uho ne more zaznati, z ustrezno programsko opremo pa to ni nobena težava.

Ko so ugotovili, da koncept deluje, jih je zanimalo ali je zadeva uporabna tudi pri ugotavljanju ali je neko zdravilo ponarejeno ali ne. Test so začeli z najpogostejšimi ponaredki – uporabi dietilen-glikola (DEG) namesto glicerola, ki se uporablja v sirupih proti prehladu in gripi. DEG je brezbarvna tekočina brez vonja in s sladkastim okusom, ki se uporablja v industrijske namene. Ker pa je bistveno cenejši od glicerola, je našel pot tudi v ponarejena zdravila. Zadeva nikakor ni nedolžna, saj je v Nigeriji leta 2009 zaradi zastrupitve z DEG iz ponarejene otroške hrane umrlo 84 dojenčkov.

In kako se je ideja mbire obnesla pri ugotavljanju razlike med DEG in glicerolom? Odlično, saj je naprava ugotovila, da se frekvenci razlikujeta za 10 Hz. To pa pomeni, da bo mogoče zdravila testirati s to preprosto pripravo in programčkom, ki bo tekel na mobilnem telefonu.

Vir: University of California Riverside