Začne se na vrhu

E-mobilnost prinaša v posel finančne in okoljske učinke, hkrati pa vpliva tudi na podobo družb in drugih deležnikov. Predstavniki slovenskih podjetij, institucij in združenj razkrivajo, kako razumejo prihodnost mobilnosti.

»Vožnja je izjemna, zame navdušujoča: tiha, varčna, ekološko prijazna, tudi hitra zaradi velikega navora in pospeškov elektromotornega pogona. Servis praktično ni več potreben,« prednosti električnega vozila, ki ga vozi že peto leto, našteva Iztok Seljak, direktor Hidrie Holdinga. Čeprav gre za vozilo zgodnejše e-generacije s krajšim dosegom, ki se uporablja predvsem kot drugi avto za vožnje po Sloveniji, njegov števec kaže čez sto tisoč kilometrov.

Podobno e-avtomobil, ki ga vozi, opisuje tudi Lucija Sajevec, direktorica AMZS: »Izpostavila bi relativno tihost vožnje in vozne zmogljivosti, predvsem velik in linearen navor ter funkcijo regenerativnega zaviranja.«

Pionir vožnje okolju prijaznih in racionalnih vozil v poslovnem svetu – pa tudi na splošno med Slovenci – je sicer Ivo Boscarol, generalni direktor skupine Pipistrel. Pred dobrima dvema desetletjema je svojega prvega hibrida uvozil iz Azije, saj ga lokalni distributer sploh še ni imel v svoji ponudbi. Z avtom s serijsko številko 00000023 je romal od enega okenca do drugega. »Ker avto seveda ni imel evropske homologacije, sem ga moral peljati v ljubljanski LPP, ki je takrat registriral takšna vozila. Žal so tam ugotovili le to, da avta ne morejo registrirati, saj v prometnem dovoljenju ni bilo prostora za dve serijski številki motorjev – avto je namreč imel dva motorja, električnega in bencinskega. Naslednja težava je bila, da je avto z mesta startal na elektriko, ne na bencin, zato mu niso mogli izmeriti količine izpušnih plinov,« se danes spominja Boscarol. Po devetih mesecih, v katerih je tedensko plačeval za nove začasne registrske tablice, in potem ko sta se z enim od zaposlenih strinjala, da »bo avtomobilizem prihodnosti električen« in da si tako vozilo zasluži homologacijo, je svojo pot v e-mobilnost začel tudi uradno. »Priti na cilj čim prej, čim varneje, s čim manj hrupa in izpustov ter seveda po spodobni ceni,« o svojih današnjih kriterijih pravi Boscarol, ki vozi hibrida in hkrati pri izbiri novega vozila pogleduje proti povsem električnemu avtomobilu.

Konkretne izkušnje pomagajo pri širjenju e-mobilnosti
Da je vožnja z električnim vozilom drugačna in vsekakor pozitivna izkušnja, se strinjajo tudi drugi naši sogovorniki. Agata Kržič, direktorica družbe Hoedlmayr logistika, posebej izpostavlja odsotnost hrupa: »Vozilo poženemo, vendar ne zaslišimo nikakršnega hrupa motorja. Tudi med vožnjo je vozilo izjemno tiho. To na začetku vzbuja kar nekoliko nenavaden občutek.« Hkrati hvali vožnjo brez prestav in odlične pospeške.

Nekateri pa vendarle pogrešajo tudi zvok. Uroš Rosa, izvršni direktor podjetja Akrapovič, pravi: »Imam že kar nekaj izkušenj z vožnjo električnih avtomobilov in tudi priključnih hibridov. Navdušujejo me predvsem zmogljivosti teh avtomobilov in tehnologija. Pri tem pa pogrešam zvok klasičnega motorja, ki pri vožnji električnega avtomobila manjka in tako odvzame nekaj voznega užitka.«

Pohvalno o svoji sicer kratki testni vožnji govori tudi Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Skupini SIJ: »Vožnja z električnim vozilom je vsekakor nepozabna izkušnja. Lahkotnost upravljanja, velika razpoložljivost navora in tišina prepričajo vsakega novega uporabnika.«

A e-mobilnost ni samo električni avtomobil in ne smemo si zatiskati oči pred ovirami, ki danes na poti še vedno obstajajo. Matjaž Bolka, območni direktor za Slovenijo v družbi Hertz, je že preizkusil tako električna vozila kot priključne hibride in vožnjo opisuje kot »odlično«, izzive pa vidi v pridobivanju energije, povezanih stroških, načinu prenosa energije, (ne)pripravljenosti energetskih podjetij za distribucijo energije do polnilnih postaj, pa tudi v ceni vozil. »Odločilni bodo finančni in tehnološki dejavniki. Mislim, da se bo tehnologija v prihodnosti še veliko spreminjala,« meni Bolka.

Prav zaradi takih pomislekov je pomembno, da so v prizadevanja za napredek vključeni različni posamezniki, ustanove, združenja in podjetja. »V zadnjem času se velikokrat srečujemo s pojmom e-mobilnosti. Sam sem že bil v vlogi uporabnika – predvsem za krajše relacije se mi e-vozila zdijo izredno praktična –, udeleženca dogodkov in predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije,« pravi Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. »Kot predstavnik zbornice si prizadevam, da bi e-mobilnost približali tudi našim obiskovalcem, poslovnim partnerjem in zaposlenim, zato smo na lokaciji GZS ponudili možnost uporabe e-avtomobilov, kolesarnico za polnjenje in parkiranje e-koles, v prihodnje pa načrtujemo tudi polnilnice za e-avtomobile zasebnih lastnikov.«

Konkretne izkušnje z e-mobilnostjo v praksi imajo tudi v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet.
»V LPP že deset let opravljamo storitev prevoza z električnimi vozili, ki so gotovo najprimernejša za vožnjo v ožjem centru mesta. Zaradi ničnih okolju škodljivih emisij so najustreznejša za gosto naseljena področja. V voznem parku imamo šest električnih vozil, s katerimi opravljamo storitev Kavalir v središču mesta, in električni vlakec, ki ga uporabljamo za turistične prevoze v širšem centru mesta. Poleg tega imamo še dvajset električnih osebnih avtomobilov, ki so nadomestili službena vozila s pogonom na fosilna goriva, prav tako pa z njimi opravljamo storitev prevoza na klic,« e-mobilnost v prestolnici opisuje Peter Horvat, direktor LPP. Vlogo e-vozil vidi predvsem pri zagotavljanju mobilnosti v urbanih naseljih in dodaja, da je nakup električnih vozil za prevoz v urbanih naseljih treba spodbujati s cenovno politiko, subvencijami, prepovedjo vožnje z okoljsko nesprejemljivimi vozili, sočasno pa iskati tudi alternativo, ko se pojavijo potrebe po prevozu na daljših razdaljah.

Pomen e-mobilnosti predvsem v urbanih okoljih poudarja tudi Uroš Rosa: »Razdalje so manjše, vpliv na onesnaženost zraka pa je zaradi velike koncentracije vozil največji.« Dodaja sicer, da kratkoročno ne pričakuje širšega razmaha popolne električne mobilnosti. Prednosti vidi predvsem v hibridih, torej kombiniranem pogonu, to pa je tudi področje, na katerem so priložnosti za podjetje Akrapovič: »Smo specialisti za izdelke iz lahkih materialov, kot so titan, ogljikova vlakna in keramični kompoziti, zato z lahkimi sestavnimi deli konkretno pripomoremo k zmanjšanju teže vozil ter posledično k manjši porabi goriva in zmanjšanju emisij. Gledano s poslovnega vidika, je elektrifikacija za nas poslovna priložnost.«

Del širše zgodbe
E-mobilnost je proces, ki ne bo spremenil le podobe naših cest in parkirišč, ampak tudi naš način razmišljanja in poslovanja. »E-mobilnost nas žene v inovacije in razvoj. Vse bolj so se v poslu začele prepletati različne industrije. Govorimo o novih tehnologijah, inovacijah v materialih, napredku povezanih tehnologij, premiku k avtonomnim vozilom. Prepletajo se storitve podjetij s področij energetike, infrastrukture, digitalizacije, govorimo o povezovanju z upravljanjem mest,« pomen e-mobilnosti za prihodnost opisuje Lucija Sajevec.

Da je električna mobilnost pomembna za prihodnost mnogih industrij, se zaveda tudi Slavko Kanalec, saj je Skupina SIJ že vključena v proizvodnjo materialov za elektromotorje. Hkrati opozarja na premik v miselnosti: »Električno mobilnost vidim predvsem kot veliko priložnost za odmik od trenutnih življenjskih vzorcev in odpoved lastništvu vozila. Električno vozilo je baterija na kolesih, ki nam omogoča učinkovito mobilnost. Informacijske tehnologije pa morajo poiskati pametno cenovno politiko za uskladitev naših potreb po e-mobilnosti z elektroenergetskim sistemom. Električne mobilnosti ne vidim kot revolucijo, ker se ne bo zgodila hipoma in nasilno. Postopen prehod nam mora dati možnost za mentalno prilagoditev na nove principe in standarde.«

E-mobilnost postavlja tudi nove zahteve. »Trenutno znotraj skupine prepeljemo približno 70 tisoč avtomobilov z električnim pogonom, ob tem pa se njihov delež povečuje. Električni avtomobili pa nas kot strokovnjake na področju transportne logistike postavljajo pred nove izzive, saj so vozila težja in njihov prevoz je še bolj občutljiv,« izkušnjo iz specialističnega avtomobilskega posla opisuje Agata Kržič. S primerom pa ilustrira, kako spremembe vplivajo tudi na konkretne korake v delovanju družbe: »Gradimo lastne postaje za električno polnjenje. S tem kupcem zagotavljamo pomembno dodano vrednost. Na sedežu krovne družbe Hödlmayr v Avstriji bomo na primer v kratkem imeli že več kot 20 električnih polnilnih postaj. Tam imamo tudi dve vodni in eno fotovoltaično elektrarno. Dodatna fotovoltaična naprava je na lokaciji v Belgiji, kjer oskrbuje 1290 družin.«

Zgledi vlečejo, zavest se krepi
E-vozila in povezana infrastruktura bodo v prihodnje vse pogostejši tudi pri nas. »Zagotovo bomo v vozni park podjetja uvajali električna vozila, tipično predvsem tista, ki ne bodo prevozila več kot 200 do 250 kilometrov dnevno. Ne glede na višjo začetno investicijo so stroški v celotni življenjski dobi pri takem e-vozilu že nižji, še posebej upoštevajoč tudi pomembne davčne olajšave,« korake v Hidrii Holdingu napoveduje Seljak.

Nakup e-vozil ali postavitev polnilnice in sistema za pridobivanje lastne energije sočasno vplivata na poslovanje podjetja, pa tudi na njegovo javno podobo. »Danes smo še v času, ko je uporaba električnega vozila nekaj posebnega, pomeni neko pozitivno razlikovalno izjavo v primerjavi z različnimi deležniki in utrjuje imidž odgovornega podjetja. Zelo hitro pa bomo prešli v dobo, ko bo to povsem običajno, standardno, nujno. Ne samo da s temi e-vozili ne bomo več nič posebnega, brez njih celo ne bomo mogli, saj bo na neki točki prodaja avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem enostavno prepovedana oziroma bodo izpusti tako visoko obdavčeni in obremenjeni, da uporaba klasičnih vozil ne bo več imela nobenega smisla,« napoveduje Seljak.

»Tako kot letalstvo, v katerem Pipistrel postavlja nove standarde, se bo tudi avtomobilizem prej ali slej prisiljen popolnoma elektrificirati,« zatrjuje Ivo Boscarol. »Agregati bodo seveda vedno bolj pametni in povezani z drugimi sistemi v samovozečih vozilih. Prednosti električnega pogona pa je preprosto preveč, da bi našteval vse.« Na preplet prednosti opozarja tudi Agata Kržič in poudarja, da pri korakih v e-mobilnost ne gre le za javno podobo, temveč za odgovornost in obveznost posameznega podjetja, da s trajnostnega vidika ravna kar najbolj preudarno: »Prepričana sem, da je zgolj z idealno povezavo različnih ukrepov mogoče doseči optimum – s poslovnega, družbenega in ekološkega vidika.«

Odločitev za e-mobilnost pa danes vsekakor že veliko pove o organizaciji in odločevalcih v podjetjih. Mitja Gorenšček je tako prepričan: »S svojimi predstavniki, ki podpirajo in uporabljajo e-mobilnost, družbe okolici sporočajo, da so inovativne, ekološke ozaveščene, fleksibilne, odprte in imajo velik potencial za prihodnost.«