DNK-pomnilnik (skoraj) pred vrat

YouTube lahko imamo radi, ga sovražimo ali pa nam je zanj vseeno, a dejstvo je, da je velik. Milijoni in milijoni posnetkov na njem zasedajo ogromno prostora. Sedaj pa si zamislite, da je vse te podatke mogoče shraniti na pomnilnik velikosti – čajne žličke.

In prav to naj bi omogočal nov pomnilnik, na katerem delajo izraelski znanstveniki. Gre za pomnilnik, izdelan iz DNK, njegova teoretična kapaciteta pa je 10 PB (10 milijonov GB) na gram. V praksi to pomeni, da bi celotne YouTube lahko dejansko shranili v pomnilnik velikosti čajne žličke.

Tak pomnilnik bi lahko razrešil celo vrsto težav. Vzemimo recimo računalništvo v oblaku. To za svoje delovanje potrebuje velike strežniške farme, ki jih je potrebno napajati in hladiti, za to pa so seveda potrebne velike količine električne energije. Ta pa je draga in pogosto okolju dokaj neprijazna. Zato veliki ponudniki mrzlično iščejo boljše rešitve, kot so postavljanje farm na področjih s hladnim podnebjem ali celo pod vodo.

Na drugi strani imamo DNK, v katerem je v verigi, shranjeni v eno samo celico, skrita izredno kompleksna koda celotnega življenja na Zemlji. To pa je izredno velika gostota podatkov. In kako so ti podatki shranjeni? V obliki nukleotidov. In to le štirih – adenina, timina, gvanina in citozina. Bi bilo mogoče ničle in enice, ki jih poznamo iz računalniškega sveta, kodirati na enak način kot DNK oziroma kar vanj? Je. In prav to počnejo znanstveniki. Do dokončnega izdelka bo sicer še trajalo nekaj časa, a koncept deluje.

DNK-pomnilnik je odličen dokaz, da se je težav potrebno lotevati na različen načine. Kar zadeva električno energijo je potrebno razmišljati o tem, kako na okolju čim bolj prijazen način povečati  njeno proizvodnjo, na drugi strani pa tudi o tem, kako zmanjšati njeno porabo. In če bodo DNK-pomnilniki res nudili takšno gostoto zapisa podatkov, bodo vsekakor krepko zmanjšali porabo električne energije.

V podrobnosti se ne bomo spuščali, preberete si jih lahko v študiji, objavljeni v publikaciji Nature Biotechnology.

Vir: Phys.org