Je temno res boljše?

Eden zadnjih modnih krikov zadnjega leta so tako imenovani temni načini zaslonske slike. Do sedaj so bile aplikacije, tako za namizne kot prenosne naprave, narejene tako, da je bilo njihovo ozadje svetlo, vsebina pa temna. To je seveda povzročalo bleščanje, ki je v temnih prostorih včasih bilo dokaj nadležno, a to ni največja slabost. Največja je poraba energije. Svetle točke potrebujejo več energije kot temne (kakor kje) in če je večina zaslona svetlega to pomni, da se bo baterija prej izpraznila, kot če bi bil zaslon temen. In ker v telefone ni mogoče vgraditi neomejeno velikih baterij, je ena od rešitev, kako povečati avtonomijo ta, da se zmanjša svetlost zaslona. In od tu ideja temnega načina. Toda ali je ta res uporabniku oziroma očem bolj prijazen? Bolj zdrav?

Lansko leto so nas z vseh mogočih strani prepričevali o tem, da naj čim pogosteje uporabljamo temni način, sedaj pa se je plošča obrnila in strokovnjaki celo pravijo, da je svetli način očem precej bolj prijazen kot temni Posebej, če naprave uporabljamo zelo pogosto (kar jih). In razlčika je kar precejšnja - v svetlem načinu naj bi naše oči bile kar 26 odstotkov manj obremenjene kot pri temnem. Kako to?

Pri tem, kako naporna za oči je uporaba sodobnih digitalnih naprav, igrajo vlogo trije faktorji – ostrina slike, razpršenost svetlobe in kontrast.

Ostrina slike je v veliki meri odvisna od tega, koliko svetlobe pride v naše oko. Pri svetlem načinu uporabe je količina svetlobe večja kot pri temnem, to pa pomeni, da se pri njem naše zenice zožijo, s tem se zmanjša količina svetlobe, ki pade v oko, s tem pa večjo globinsko ostrino slike. Večja globinska ostrina pomeni, da je oster večji del slike. V temnem načinu pade v oko manj svetlobe, zenica se zato bolj odpre, kar pomeni manjšo globinsko ostrino in zato oster bolj omejen del slike. Takšna omejenost seveda pomeni, da mora oko pri premikanju pogosteje ostriti sliko, kar seveda predstavlja določen napor.

Drugi faktor je razpršenost svetlobe. Če imate svetle črke na temni podlagi, se okoli njih pojavi nekakšen sij, ki jih naredi manj ostre. Tega pri temnih črkah na svetli podlagi ni, zato je branje manj naporno.

Tretja pomembna stvar je kontrast. Bele črke na črnem ozadju so za oči precej bolj naporne kot če bi bile recimo na temno modrem ozadju. Zato veliko »temnih« načinov pravzaprav ni temnih ampak so modri ali sivi, za kar so bili deležni kar nekaj kritik.

S temni načini torej škodljivi? Dokazov, da bi povzročali dolgotrajne poškodbe zaenkrat ni, saj utrujenost oči, ki jo čutimo, popusti dokaj kmalu po tem, ko nehamo brati, res pa je, da je raziskav s tega področja relativno malo. Še največja težava je dolgotrajna uporaba zaslona kot takega, ne glede na to ali je ta temen ali svetel. Problem je v tem, da je zaslon, pa naj gre za namiznega ali mobilnega, od oči vedno več ali manj konstantno oddaljen. To pomeni, da se očem ni potrebno toliko prilagajati kot recimo če smo v naravi, kjer so elementi blizu in daleč, posledica pa je, da se oči »polenijo«in sčasoma potrebujejo dlje časa za prilagajanje.


Vir: Cheddar