Ne pa vsega. In nekaterih hrošči se lahko vlečejo zelo dolgo. Tudi nekaj desetletij, kot je ugotovil uporabnik Twitterja z vzdevkom Foone. Ko je na disk hotel prekopirati 9.57 kB veliko datoteko z imenom AUX.H mu je sistem Windows 10 javil, da je ta »prevelika za ciljni datotečni sistem«. Seveda ni šlo za premalo prostora ampak za hrošča v sistemu Windows 10. Težava je v tem, ker je Foone hotel shraniti datoteko z imenom, ki je rezervirano za operacijski sistem. Običajno je tako, da sistem to zazna in uporabniku javi, a očitno ne v vseh primerih. In AUX.H očitno ni zajet v seznam znanih zasedenih imen…
Pri vsem skupaj je zanimivo to, da so tovrstni hrošči dejansko prisotni že od leta 1974, torej iz časa elektronk, prvih vrstičnih zaslonov, in besedilnih operacijskih sistemov. Takrat je med drugim začel nastajati tudi operacijski sistem Unix. Ena do njegovih posebnosti je tudi ta, da vse svoje elemente, pa naj gre za dokumente, tiskalnike ali tipkovnice, obravnava kot datoteke. Ideja sploh ni slaba, saj je na ta način olajšana interakcija med temi elementi, ima pa svoje težave. Ena od njih je ta, da so se nekatera imena datotek, ne glede na končnico, ki jo nosijo, vedno nanašala na točno določene elemente. Tako na primer ni bilo mogoče shranjevati datotek z imenom »CON« (nanaša se na tipkovnico), ne glede na to, katero končnico ste jim hoteli pripeti.
Človek bi mislil, da so v več kot 40 letih takšne »banalnosti« že zdavnaj odpravljene. A ni tako. Preizkusite. Odprite Beležnico in poizkusite shraniti datoteko v obliki CON.TXT. Ne bo šlo. In to ne le v obliki TXT ampak v katerikoli drugi (DOC, PDF, XXX, YYY….). In v enako slkupino sodi tudi ime AUX. Je še kakšno? Seveda - PRN, NUL, COM1, COM2,...,COM9, COM0, LPT1, LPT2,..., LPT9, LPT0 in mogoče bi se našlo še kakšno. ▪
