Bodo antibiotike nadomestili virusi?

Antibiotiki so od svojega odkritja v začetku 20. stoletja rešili na milijone življenj, a njihova uporabnost se počasi a zanesljivo bliža koncu. Bakterije proti njim vedno hitreje razvijajo odpornost in jih tako naredijo nekoristne. Zato si moramo za pomoč pri uničevanju zlobnih bakterij omisliti nekaj novega. Najnovejše raziskave kažejo na to, da bi pomoč lahko našli pri -  virusih.

Viruse običajno jemljemo kot nekaj, kar nam škoduje ali celo ubije, a ni tako. Večina virusov je za človeka popolnoma nenevarnih. Še največ škode delajo, glej no glej, bakterijam. Virusi, ki napadajo bakterije, se imenujejo bakteriofagi, zanimivi pa so zato, ker napadajo le bakterije in s tem ne predstavljajo nevarnosti za druge celice, kar je idealno za zdravljenje bakterijskih infekcij. Zamisel o zdravljenju bakterijskih bolezni (npr. griže) s pomočjo bakteriofagov se je pojavila že proti koncu 19. stoletja, vendar je zamrla z odkritjem antibiotikov v tridesetih letih preteklega stoletja. A kot mnogo starih idej se je tudi ta vrnila  in je dandanes znova aktualna, saj se pojavlja vse več proti antibiotikom odpornih bakterij.

Znanstveniki univerze George Mason iz Washingtona so izvedli dokaj obsežni o klinično študijo, v kateri so ugotavljali učinkovitost bakteriofagov v boju proti virusom in morebitne  stranske učinke, ki bi jih lahko imelo tovrstno zdravljenje. Rezultate raziskave so predstavili na pravkar končani konferenci Nutrition 2018 v ameriškem Bostonu. In kaj je pokazala študija?

Po pričakovanjih je potrdila, da bakteriofagi učinkovito opravljajo svoje delo in se uspešno borijo proti bakterijskim infekcija, pri vsem skupaj pa je še bolj pomembno to, da ne povzročajo stanskih učinkov, kot je to primer pri antibiotikih, ki slabijo imunski sistem in lahko povzročajo prebavne težave. Vse skupaj je seveda posledica narave bakteriofagov, ki napadajo točno določene bakterije, ne pa vseh povprek.

V prihodnje bi torej bakterijske okužbe lahko zdravili tako, da bi pacientu lahko vbrizgali ustrezen bakteriofag. Ta bi uničil le točno določen sev »slabih« bakterij in ne bi porušil občutljivega ravnovesja mikrobioma v telesu.

Seveda ena klinična študija ne pomeni, da bomo bakteriofagna zdravila lahko v kratkem dobili v lekarnah, pomeni pa, da se bo na ideji začelo resneje in aktivneje delati in da bo razvoj šel hitreje naprej.

Vir: Nutrition 2018