Na ta vprašanja so se odločili odgovoriti znanstveniki medicinske fakultete univerze v Teksasu pod vodstvom dr. Xuan-Zheng Shija. Raziskavo so v prvi fazi razdelili v dva vzporedna dela. V enem so opazovali neposreden vpliv kave na iztrebke tako, do so blato nanesli v petrijevke in ga neposredno izpostavili kavi. V drugem delu so opazovali vpliv kave na prebavni sistem in to tako, da so podganam tri dni dajali odmerke kave in preverjali ali je prišlo do kakšnih sprememb. In kaj so ugotovili?
Ugotovili so, da je kava krepko upočasnila rast bakterij v petrijevkah, niso pa mogli ugotoviti ali se je upočasnila rast firmikutov, tako imenovanih »dobrih« bakterij, rast enterobakterij, »slabih« bakterij, ali pa obojih. Kar zadeva prebavo pa so bili rezultati nedvoumni – kava je povzročila povečano krčenje črevesja in s tem pospešila prebavo, učinek pa je bil enak pri kofeinski in brezkofeinski kavi kar pomeni, da so za posešitev prebave odgovorne druge sestavine.
Rezultati raziskave so bili tako vzpodbudni, da bodo znanstveniki nadaljevali z delom. V naslednji fazi jih zanima ali je kavo mogoče uporabiti kot zdravilo proti ileusu, odsotnosti normalne črevesne gibljivosti - peristaltike, zaradi česar pride do zaustavitve prehoda črevesne vsebine (blata in plinov), pogosto pa se pojavlja po operacijah črevesja.
Kava pa nima pozitivnega vpliva le na prebavo. Nova raziskava, ki so jo opravili na švedskem Karolinska Institutet je pokazala, da tri skodelice kave dnevno za 25 do 29 odstotkov zmanjšajo tveganje za pojav diabetesa tipa 2, pri čemer so se kot koristne pokazale številne kemične sestavine, ki jih najdemo v kavi – kofein, hidrocinamične kisline, trogonelini, diterpeni, kofeinska kislina…).
Vir: EurekAlert
