Kolesarska avtocesta

Ideja je nastala pred šestimi leti, ko so v Nemčiji v okviru nekega kulturnega projekta za en dan za motorna vozila zaprli avtocesto med Duisburgom in Dortmundom in jo »predali« kolesarjem, rolkarjem in pešcem. Obisk je bil neverjeten, saj se ga je udeležilo preko tri milijone ljudi, zato so idejo malce dodelali in jo začeli uvajati kot trajno rešitev. Nastala je porurska kolesarska avtocesta ali RS1 (Radschnellweg 1).

In kako se »kolesarska avtocesta« razlikuje od običajnih cest? Gre za 4 metre široko cesto, namenjeno izključno kolesarjem, izraz »avtocesta« pa pomeni, da je cesta dobro označena, osvetljena, da zanjo skrbi zimska služba in da bodo kolesarji na njej našli tudi servisne postaje. Prvi petkilometrski odsek med mestoma Mülheim an der Ruhr in Essen je bil odprt decembra 2015, letos pa naj bi končali celotno 100-kilometrsko traso med Duisburgom in Hammom. To pa ni edina načrtovana kolesarska avtocesta v Nemčiji, saj jih bodo med različnimi mesti v nekaj letih zgradili za 270 kilometrov. Nepomembno pa ni tudi to, da so kolesarske avtoceste po zakonu izenačene z regionalnimi cestami in je tako zagotovljeno njihovo financiranje in vzdrževanje.

In kaj takšna avtocesta pomeni za okolje in ljudi, ki živijo v njeni bližini? Prva prednost je očitno seveda varnost, saj kolesarjem ceste ne bo potrebno deliti z motornimi vozili. Druga prednost je seveda okoljska prijaznost. Samo RS1, torej 100-kilometrski porurski del avtocesta naj bi dnevno zmanjšal obremenitev klasičnih cest in avtocest za 50.000 voženj oziroma 400.000 kilometrov. Če število spremenimo v emisije CO₂ to pomeni, da se bo zmanjšala njegova emisija za količino, enako letnim emisijam 900 gospodinjstev.

Nemški projekt pa ni edini te vrste. Nekaj podobnega že deset let nastaja na Nizozemskem, kjer so zgradili že 20 odsekov kolesarskih avtocest, načrtujejo pa še dodatne, na Danskem, kjer so se posvetili predvsem kolesarskemu prometu v Kopenhagnu in okolici, na Norveškem pa gradijo kolesarsko avtocesto, ki bo, ko bo končana, povezala devet večjih mest.

Vir: RS1