Najstarejši rakavi bolnik

Skupina znanstvenikov iz Nemčije, Kanade in ZDA je preiskovala 240 milijonov let star fosil Pappochelys rosinae, najstarejše znane predhodnice današnjih želv. Ta je živela v času, ko so se začeli pojavljati prvi dinozavri in še ni imela oklepa, njeni ostanki pa so pomembni zato, ker nam dajejo dodatne evolucijske informacije o nastanku različnih živalskih vrst.

A poleg tega, da je Pappochelys zanimiv že sam zase, je tale, ki so ga našli v nekem kamnolomu na jugozahodui Nemčije, še posebej. Znanstveniki so v kosteh zadnjih nog namreč odkrili periostealni osteosarkom, dokaj redko obliko kostnega raka. Odkritje je pomembno zato, ker gre za enega najstarejših odkritih primerov raka pri vretenčarjih in najstarejšega med višjimi vretenčarji oziroma amnioti, med katere uvrščamo plazilce, ptice in sesalce.

Odkritje raka pri tako starih fosilih je sicer dokaj redko, ne pa neobičajno. Znanstveniki celo menijo, da je bil rak v obdobju Triasa (248-202 milijona let nazaj), torej v času, ko človeka še ni bilo, enako pogost kot sedaj. Znanstveniki ga večinoma najdejo v trdih tkivih, torej kosteh, a to ne pomeni, da ni obstajal tudi v mehkih tkivih, le da se ta pri fosilih redko ohranijo in jih zato ni mogoče preiskati.

Študija je bila objavljena v publikaciji JAMA Oncology.

Vir: Tech Times