Naše telo kot omrežje

Naprave, ki jih zdravniki vgrajujejo v naša telesa, postajajo vse bolj pametne. Srčni spodbujevalniki, defibrilatorji, insulinske črpalke… vse to je tako »pametno«, da zna z nadzornimi napravami komunicirati brezžično. Zdravniki lahko tako preverijo delovanje teh naprav tako, da mestu, kjer je ta vgrajena, približajo senzorsko sondo, ki odčita vse potrebne podatke, preko nje pa je mogoče tudi spreminjati parametre naprave. In potem so tu še pametne ure, sledilniki aktivnosti…

A kot vsaka brezžična komunikacija je tudi ta ranljiva. Zamislite si scenarij, po katerem lahko nekdo odčita stanje vašega spodbujevalnika tako, da gre le mimo vas. In še huje – da spremeni njegove nastavitve.

Znanstveniki univerze Purdue so se odločili, da je treba nekaj ukreniti. »Na (in v) naše telo priključujemo vse več naprav in prišel je čas, ko moramo poskrbeti za to, da bo komunikacija med temi napravami ostala v telesu in je ne bo mogoče prestreči«, je dejal profesor Shreyas Sen z omenjene univerze.

Trenutno mnoge medicinske naprave in nosljiva tehnologija uporabljajo kombinacijo tehnologije Bluetooth in tako imenovanega body area network (BAN). To pa v najslabšem primeru pomeni, da je elektromagnetne valove, ki jih oddajajo naprave, mogoče prestreči z oddaljenosti celo 10 metrov. To pa je razdalja, ki hekerjem daje odločno preveč prostora.

Rešitev, ki so jo razvili znanstveniki z omenjene univerze, se zadeve loteva malce drugače. Povezavo Bluetooth so zamenjali s tako imenovanim kvazistatičnim magnetnim poljem, ki ima to lastnost, da komunikacijski signali, ki tečejo preko tega polja, ne sežejo dlje kot centimeter od kože, poleg tega pa porabi kar stokrat manj energije kot Bluetooth. V predstavitvi, ki jo lahko vidite v spodnjem videu, je Sen s svojo ekipo prikazal pošiljanje ukazov preko BAN v pametno uro, pritrjeno na zapestje.

In kakšna je lahko korist tovrstne komunikacije? Najprej seveda varno komuniciranje z obstoječimi napravami, torej spodbujevalniki, defibrilatorji, insulinskimi črpalkami in podobnimi, ker pa gre za »infrastrukturo«, pa se bodo po tem omrežju lahko pogovarjale tudi druge naprave, ki sedaj šele nastajajo ali pa jih sploh še ni. Nekakšen telesni intranet torej…


Vir: EurekAlert