Naše telo kot omrežje

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 19. 03. 2019 05:30:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so izdelali omrežje, ki »živi« v naših telesih.

Naše telo kot omrežje
Naprave, ki jih zdravniki vgrajujejo v naša telesa, postajajo vse bolj pametne. Srčni spodbujevalniki, defibrilatorji, insulinske črpalke… vse to je tako »pametno«, da zna z nadzornimi napravami komunicirati brezžično. Zdravniki lahko tako preverijo delovanje teh naprav tako, da mestu, kjer je ta vgrajena, približajo senzorsko sondo, ki odčita vse potrebne podatke, preko nje pa je mogoče tudi spreminjati parametre naprave. In potem so tu še pametne ure, sledilniki aktivnosti…

A kot vsaka brezžična komunikacija je tudi ta ranljiva. Zamislite si scenarij, po katerem lahko nekdo odčita stanje vašega spodbujevalnika tako, da gre le mimo vas. In še huje – da spremeni njegove nastavitve.

Znanstveniki univerze Purdue so se odločili, da je treba nekaj ukreniti. »Na (in v) naše telo priključujemo vse več naprav in prišel je čas, ko moramo poskrbeti za to, da bo komunikacija med temi napravami ostala v telesu in je ne bo mogoče prestreči«, je dejal profesor Shreyas Sen z omenjene univerze.

Trenutno mnoge medicinske naprave in nosljiva tehnologija uporabljajo kombinacijo tehnologije Bluetooth in tako imenovanega body area network (BAN). To pa v najslabšem primeru pomeni, da je elektromagnetne valove, ki jih oddajajo naprave, mogoče prestreči z oddaljenosti celo 10 metrov. To pa je razdalja, ki hekerjem daje odločno preveč prostora.

Rešitev, ki so jo razvili znanstveniki z omenjene univerze, se zadeve loteva malce drugače. Povezavo Bluetooth so zamenjali s tako imenovanim kvazistatičnim magnetnim poljem, ki ima to lastnost, da komunikacijski signali, ki tečejo preko tega polja, ne sežejo dlje kot centimeter od kože, poleg tega pa porabi kar stokrat manj energije kot Bluetooth. V predstavitvi, ki jo lahko vidite v spodnjem videu, je Sen s svojo ekipo prikazal pošiljanje ukazov preko BAN v pametno uro, pritrjeno na zapestje.

In kakšna je lahko korist tovrstne komunikacije? Najprej seveda varno komuniciranje z obstoječimi napravami, torej spodbujevalniki, defibrilatorji, insulinskimi črpalkami in podobnimi, ker pa gre za »infrastrukturo«, pa se bodo po tem omrežju lahko pogovarjale tudi druge naprave, ki sedaj šele nastajajo ali pa jih sploh še ni. Nekakšen telesni intranet torej…


Vir: EurekAlert

preberite še to

Trendi
Dolina kvadratnih dreves

Dolina kvadratnih dreves

Ne, menda jih niso klesali… kar sama rastejo tako…

Trendi
Razrešen misterij Loch Nessa?

Razrešen misterij Loch Nessa?

Enoletna študija je pokazala, da je Nessie najverjetneje - velika jegulja.

Trendi
»Veščine«, ki jih pozabljamo

»Veščine«, ki jih pozabljamo

Nekatera včasih samoumevna opravila so sedaj skoraj pozabljena.

Trendi
Stolpi namesto dreves?

Stolpi namesto dreves?

Stolp, ki čisti zrak kot 368 dreves…

Trendi
Gozdni internet

Gozdni internet

A veste, da imajo tudi drevesa v gozdu svoj »internet«. Koreninski sistemi dreves se med seboj &ra...

Trendi
Ne gre in ne gre…

Ne gre in ne gre…

Ali imate tudi vi kakšno besedo, ki vam nikakor ne gre z jezika…

Trendi
Moški in ženski jezik

Moški in ženski jezik

Pravijo, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa… in pri skupnosti Ubang je to več kot očitno&he...

Trendi
Najstarejši zapornik na svetu

Najstarejši zapornik na svetu

Ni v zaporu ampak je že od leta 1899 priklenjen v - parku

Trendi
Prespal je cilj

Prespal je cilj

Pilot je med letom zaspal in zgrešil cilj za dobrih 45 kilometrov.

Trendi
Kaj počnemo z Zemljo?

Kaj počnemo z Zemljo?

Google Earth že nekaj časa ponuja funkcijo časovnega sprehoda skoti zgodovino posameznih področij

Trendi
Oglejte si osebno knjižnico Charlesa Darwina

Oglejte si osebno knjižnico Charlesa Darwina

Na spletu je bila pred kratkim objavljena celotna vsebina osebne knjižnice naravoslovca Charlesa Darwina,...

Trendi
Nad plastiko z mutiranim encimom

Nad plastiko z mutiranim encimom

Bakterijski encim iz komposta bi lahko pomagal k hitrejši in učinkovitejši reciklaži plastenk.