»Nebežeča« drevesa

Pojem genetsko spremenjeni organizmi (GSO) je zadnja leta, predvsem zaradi nepoznavanja tematike in zelo površnih Google-analiz, deležen, predvsem kar zadeva proizvodnjo hrane, zalo negativnega predznaka. Genske spreminjanje seveda ni nedožna zadeva, a stavri niso tako črno-bele, kot jih predstavljajo nekateri »strokovnjaki«. Tehnologije, kot je na primer CRISPR, o kateri se zadnja leta veliko govorei, so recimo uporabne še marsikje drugje, ne le v proizvodnji hrane. Recimo pri vzgoji komarjev, ki ne prenašajo malarije, žitaric, ki se znajo same ščititi pred škodljivci in jih zato ni potrebno škropiti in še kje… Da spomnimo - CRISPR je kratica za Clustered regularly interspaced short palindromic repeats, gre pa za metodo spremembe genskega zapisa, kjer znanstveniki milijardah »črk«, ki sestavljajo genski zapis nekega organizma, posamezne »črke«v zamenjajo ali pa nek segment odstranijo, nekako podobno kot mi urejamo besedilo v urejevalniku.

Ena od možnosti uporabe metode je recimo spreminjanje genskega zapisa rastlin, da te postanejo neplodne, s čemer se seveda ne morejo razmnoževati in ni možnosti, da bi se razširile tam, kjer to ni zaželeno. Primer so recimo topoli, ki so jih nekaj let nazaj s pomočjo metode CRISPR razvili strokovnjaki univerze Oregon State. Topoli so drevesa, ki rastejo dokaj hitro, njihov les pa je uporaben tako v lesni kot papirni industriji. Ima pa topol to slabo lastnost, da je precej invaziven in kaj hitro »pobegne« izven načrtovanih področij. Strokovnjaki omenjen univerze so zato vzgojili sadike, ki so gensko spremenjene tako, da sploh ne cvetijo ali pa cvetijo, vendar so cvetovi neplodni. Da bi ugotovili ali je metoda uspešna, so na testnem področju, velikem dobrih 36.000 kvadratnih metrov zasadili 3300 sadik topola, ki so jim pred tem z metodo CRISPR spremenili 13 genov. V sedmih letih na nobenem drevesu, ne moškem ne ženskem, niso zrasli plodni cvetovi kar pomeni, da metoda deluje, saj se topoli niso razširili izven nadzorovanega področja.

Takšni rezultati so seveda spodbudni, je pa vsako metodo spreminjanja genskega zapisa potrebno obravnavati izredno previdno, saj ima lahko uvajanje novih vrst nepredvidljive posledice na druge.

Raziskava je bila objavljena v reviji Frontiers in Bioengineering and Biotechnology.

Vir: Oregon State University