Nezlomljiva kitara

Zgodba uničevanja kitar na odru se seveda začne s kitaristom skupine The Who, Petom Towshendom. Prvo lomljenje je bila pravzaprav nesreča. Strop v dvorani, v kateri je bend igral, je bil tako nizek, da je Pete med igranjem zadel vanj in zlomil vrat svojega Rickenbackerja. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je po načelu »show must go on« zadevo razširil tako, da je kitaro uničil do konca. Publiki je bila poteza izjemno všeč, tako da naslednjič ni šlo več za nesrečo... Pete je imel kasneje še kar nekaj posnemovalcev – Jimi Hendrix je v Montereyu leta 1967 svojega Starocasterja zažgal, Matthew Bellamy iz skupina Muse pa je na samo eni turneji uničil kar 140 kitar.

No, švedskemu podjetju Sandvik se je zdelo škoda kitar, zato so izdelali takšno, ki je ni mogoče kar tako uničiti. Vrat in ubiralko so izdelali iz recikliranega nerjavečega jekla, med njima pa je sloj tako imenovanega hiperdupleksnega jekla, ki celotno stvar naredi bolj togo. Vrat se nadaljuje v pravokoten blok, ki je vstavljen v trup, 3D-natisnjen iz titana. Trup so natisnili s pomočjo laserskega žarka, ki je topil titanov prah, pri čemer so nastali tanki sloji titana, ki so se nalagali eden na drugega, dokler trup, podoben tistemu kitare Les Paul, ni dobil končne oblike.

Kitaro so nato poslali na Florido, kjer živi švedski kitarist Yngwie Malmsteen, ki je enem od koncertov najprej na kitaro zaigral nekaj pesmi, nato pa jo v slogu Peta Townshenda poskušal razbiti. Z njo je tolkel po opremi in po tleh, a kitara je, kot lahko vidite v spodnjem videu, preživela.

Vir: Sandvik