Nobelova nagrada za baterijo

Švedska kraljeva akademija znanosti je v tednu med 7. In 14. oktobrom naznanila letošnje prejemnike Nobelove nagrade. Nagrado za kemijo so dobili trije znanstveniki - John B. Goodenough, Stanley Whittingham in Akira Yoshino – za razvoj litij-ionskih baterij, ki so že od leta 1985 nepogrešljivi spremljevalec našega mobilnega življenja.

In kako je nastajala litij-ionska baterija? Vse skupaj se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot odgovor na takratno naftno krizo. Stanley Whittingham iz ameriške univerze Binghamton v zvezni državi New York je takrat razvil do takrat najbolj učinkovito baterijo, ki je uporabljala litij in katodo iz titanovega disulfida. John B. Goodenough (mimogrede, z 92 leti je najstarejši dobitnik Nobelove nagrade), je idejo nadgradil tako, da je kot material za katodo uporabil kobaltov oksid in s tem  povečal zmogljivost baterije, Akira Yoshino pa je baterijo s tem, ko je litijevo anodo zamenjal z anodo iz petrolkoksa, izdelal litij-ionsko baterijo, kot jo poznamo danes in ki poganja vse od pametnih telefonov do električnih avtomobilov.

Watch the very moment the 2019 Nobel Prize in Chemistry is announced.

Presented by Göran K. Hansson, Secretary General of The Royal Swedish Academy of Sciences.#NobelPrize pic.twitter.com/PM8X2S3Zy4

— The Nobel Prize (@NobelPrize) 9 October 2019

Če je torej kaj spremenilo naša življenja, potem so to litij-ionske baterije in nagrada je torej več kot zaslužena.

Vir: Švedska kraljeva akademija znanosti, Twitter, Slika EU Patent Office