Znano je, da arktični led skriva ogromno informacij o dogajanju na našem planetu. Padavine namreč tam zmrznejo in se več ne stalijo ter tako ohranijo informacije tudi več tisoč let. Zato ni čudno, da znanstveniki arktični led oziroma koncentracijo ogljikovega dioksida v posameznih slojih že desetletja uporabljajo za raziskovanje klimatskih sprememb v preteklosti.
A v atmosferi je še kaj drugega kot CO2. Recimo svinec. Zakaj je on zanimiv? Zato, ker so v rudnikih, v katerih so Rimljani kopali svinec, kopali tudi srebro. V procesu rafiniranja srebra so v zrak izpustili velike količine svinca. Ta kje končal v atmosferi, vetrovi so ga raznesli in s padavinami je končal daleč naokoli. Logika, ki so se je držali znanstveniki je ta, da več kot je svinca v atmosferi, več srebra so proizvedli, več srebra pa je seveda pomenilo močnejšo ekonomijo. Količina svinca v atmosferi in posledično v vzorcih ledu, je torej dober pokazatelj gibanja BDP v Starem Rimu. Mislili bi si, da ti podatki ne morejo biti hudo natančni, a ni res. So, saj je mogoče dobiti podatke »ločljivosti« enega leta.
In kaj so ugotovili? Pravzaprav so potrdili to, kar znanstveniki že vedo iz zapisov, Rimskemu cesarstvu je najbolje šlo v obdobju tako imenovanega Rimskega miru (Pax Romana), ki je trajal nekje od 27 pr.n.št. do 180 n.š. V ledu iz tega obdobje je bilo najti največ svinca, pri čemer je iz koncentracij lepo videti, kdaj so imeli težave z vdori drugih ljudstev in boleznijo in kdaj težav ni bilo.
Vir: NYT
