No, za razliko od Nougata je ime Bluetooth še kako smiselno, čeprav zelo presenetljivo. Ime je namreč prevod imena danskega kralja, ki je vladal tej deželi več kot 1000 let nazaj. Kralju je bilo ime Harald Blåtand, kar bi, prevedeno v slovenščino bilo Harald Modrozobi, v angleščino pa seveda Harald Bluetooth. Ime se menda nanaša na njegov zob ali zobe, ki naj bi, najverjetneje zaradi zaradio pokvarjenosti, bil(i) modro-črne barve. Kakorkoli že, Harald je v danski zgodovini znan po tem, da je uspel združiti razdrobljena ljudstva oziroma plemena pod enotno zastavo, vendar za razliko od recimo Džingis Kana in podobnih, mu je to uspelo brez nasilja. Je ime sedaj že bolj logično, mar ne?
Toda kako je to ime prišlo do tega, da so tako poimenovali tehnologijo brezžičnega povezovanja? V času snovanja je tehnologija imela kar nekaj različnih imen, kot so MC-Link, Biz-RF, Low Power RF in še kaj, a nikomur niso bila ravno najbolj všeč. Nato je Jim Kardach, inženir pri Intelu, ki je aktivno delal na projektu, prebral zgodbo o Haraldu Modrozobem. Ker je ta miroljubno združeval različne frakcije se mu je zdela primerjava s tehnologijo, ki jo je pomagal razvijati, več kot smiselna. In izdelek je dobil kodno ime Bluetooth. Ime, ki naj bi ga povezljivost imela, ko bi prišla na trg, je bilo Personal Aerial Network oziroma PAN, a le ti tedne pred uradnim izidom so tržniki sporočili, da je PAN neumno ime, ki ga je težko tržiti in inženirjem reklo, naj si izmislijo nekaj drugega. In si poskušali, a jim ni ratalo, nakar so ugotovili, da pa Bluetooth sploh ni slaba ideja, in tako je ostalo. Zanimiv je tudi logotip oziroma znak povezave, ki je nastal iz kratic Haralda Blåtanda, kot so zapisane na runah it tistega časa.
Več si oglejte v videu Toma Scotta.
Vir: Tom Scott