Pa le ni vesoljec

Leta 2003 so v Čilu našli majhno okostje, poimenovano Ata (po regiji Atacama, kjer je bilo najdeno), ki je vse do danes begalo znanstvenike. Gre za več ali manj formirano okostje, vključno z lobanjo, rebri in vsem ostalim, ki pa je dolgo le 13 centimetrov. Človeški zarodek pri tej velikosti še zdaleč ne bi smel imeti kostne strukture šestletnega otroka. In seveda se je takoj pomislilo (NLP-zarotniki so to tudi »dokazali«) na zunajzemeljsko bitje.

Da bi prišli zadevi do dna, so znanstveniki univerz Stanford in kalifornijske univerze iz San Francisca opravili analizo DNK. Ta je pokazala, da gre za okostje človeškega zarodka,  ki pa ima okvarjeno sedem genov, povezanih z rastjo. Znanstveniki menijo, da so te mutacije povzročile hitro staranje oziroma kalcifikacijo kosti in da se je otrok zagotovo rodil predčasno in mrtev.

Sedaj se postavlja vprašanje, kaj z zarodkom. Ta trenutek ga ima v lasti španski poslovnež  Ramón Navia-Osorio, ki ga je kupil več ali manj zato, da se je hvalil, da ima »vesoljca«. Sedaj, ko je jasno, da Ata to ni, je vedno več pozivov, naj se ga vrne nazaj v Čile.

Vir. National Geographic, slika Emery Smith