V procesu tako imenovane transpiracije, iz majhnih por, imenovanih stomate, ki se nahajajo na listih rastlin in se periodično odpirajo in zapirajo, izhlapeva voda. Istočasno rastlina skozi stomate iz okolice zajema ogljikov dioksid, ki ga uporablja v procesu fotosinteze. In tu pride do izraza HB. Ta v svoji naravni obliki povzroči, da se pore na paradižnikovih listih zaprejo, s tem se prepreči izhlapevanje vode, hkrati pa prepreči bakterijam, da bi skupaj s CO2 prodrle v rastlino. In zato je paradižnik napram drugim vrtninam dokaj odporen proti suši in bakterijskim okužbam.
Španske znanstvenike Inštituta za rastlinsko in molekularno biologijo je zanimalo ali bi lahko bil HB koristen tudi pri drugih rastlinah. Uspelo jim je izdelati sintetično različico spojine in z njo so poškropili paradižnike, koruzo, nekatere citruse, lucerno in tobak ter ugotovili, da so te lahko preživele z bistveno manj vode kot kontrolna skupina, ki je niso poškropili. Hkrati so bile škropljene rastline bistveno bolj odporne proti bakteriji Pseudomonas syringae, ki je kriva za celo vrsto različnih rastlinskih bolezni, predvsem ožigov, skorjemorov in podobnih. Dobra stran spojine HB je tudi v tem, da jo je mogoče dokaj poceni in preprosto sintetizirati, ni strupena in je zelo učinkovita, tako da so dovolj že majhni odmerki.
Zadeva sicer ima eno slabo lastnost, ki pa je lahko tudi dobra. Če se s HB-jem pretirava, lahko te počasneje dozorevajo, saj jih prevelika količina HB in s tem dlje časa zaprte stomate spravljajo v neke vrste stanje rastnega mirovanja. A to dejstvo je mogoče izkoristiti tudi v koristne namene, saj bi pridelovalci lahko namenoma zakasnili dozorevanje in se tako prilagodili potrebam trga.
Raziskava je bila objavljena v reviji Frontiers in Plant Science.
Vir. RUVID