Sladek herbicid

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 02. 2019 07:03:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so našli sladkor, ki ima enake herbicidne učinke kot zloglasni glifosat, a je ljudem in živalim nenevaren.

Sladek herbicid

Skupina znanstvenikov univerze v nemškem Tübingenu je našla novo in dokaj nenavadno molekulo sladkorja, ki je popolnoma nenevarna za ljudi in živali, lahko pa uspešno zavira rast različnih rastlin in mikroorganizmov. Če bo vse po sreči bomo mogoče kmalu dobili povsem nenevaren nadomestek kontroverznega glifosata, ki po nekaterih podatkih povečuje verjetnost pojave raka, ubija čebele in negativno vpliva na presnovne procese različnih živih bitij.

Celotna zgodba se je začela med raziskavo sladkovodne cianobakterije z imenom Synechococcus elongatus. Ta je znana po tem, da zavira raste nekaterih drugih bakterijskih sevov, ni se pa vedelo zakaj in kako. Ob preučevanju bakterije so znanstveniki omenjen univerze  našli novo molekulo sladkorja, imenovano 7-deoxy-sedoheptulose (7dSh), za katero so ugotovili, da je sposobna zavirati presnovne procese. Molekulo jim je nato uspelo sintetizirati in začele so se resne raziskave.

Izkazalo se je, da je preprečevalna funkcija posledica sposobnosti 7dSh, da zavre encim, ki igra pomembno vlogo pri tako imenovanih šikimatinih poteh, poteh, ki so vitalnega pomena za rast mnogih rastlin, gliv in bakterij, ne pa pri živalih in ljudeh.

Logika nam pove, da bi blokiranje šikimatinih poti lahko bilo idealen način zaviranja rasti neželenih rastlin v poljedelstvu. In tudi je. In glifosat točno to tudi počne. A očitno ima tudi stranske učinke, ki imajo negativne posledice na ljudi in živali. Novoodkriti sladkor teh težav naj ne bi povzročal, saj gre za popolnoma naravno spojino, ki se hitro razgradi in ima zelo nizko stopnjo ekotoksičnosti.

Bomo torej kmalu dobili nov, na 7dSh temelječ in nenevaren herbicid? Zaenkrat kaže tako, vendar je potrebno izvesti neprimerno širšo in neodvisno študijo, ki bo potrdila (ali ovrgla) ugotovitve nemških znanstvenikov.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Vir: Univerza Tübingen, slika: Klaus Brilisauer

preberite še to

Trendi
Domači vlakec smrti

Domači vlakec smrti

Bi radi razveselili otroke (in sebe)? Zakaj si ne bi izdelali lastnega vlakca smrti…

Trendi
Napihljivi nosilci

Napihljivi nosilci

Avtomobilski strešni nosilci so uporabni, a nerodni. Ne vsi…

Trendi
Zmaji namesto vetrnic

Zmaji namesto vetrnic

Zakaj vetrne farme na zemlji, če so lahko zmaji nad morjem?

Trendi
Nič več »skritih mest«?

Nič več »skritih mest«?

Lufthansi je dovolj tega, da potniki izkoriščajo luknjo v sistemu in tako ceneje letijo.

Trendi
Kdo pravi, da ne gre?

Kdo pravi, da ne gre?

Nov način varjenja omogoča varjenje zlitin, ki so veljale za nezvarljive.

Trendi
Ljubezenski gumb

Ljubezenski gumb

Vam je do seksa, pa vam je to nerodno pokazati? Uporabite gumb LoveSync.

Trendi
Vsestranski merilnik

Vsestranski merilnik

Laserskih merilnikov je na trgu kar nekaj, tale Boschev pa je nekaj posebnega.

Trendi
Taborniški multipraktik

Taborniški multipraktik

Tale večfunkcijski pribor bi prišel prav v vsakem nahrbtniku.

Trendi
Najbolj zeleni sta…

Najbolj zeleni sta…

Kdo največ prispeva k »ozelenitvi« Zemlje? Indija in Kitajska… In to že dvajset let…

Trendi
Elektrika iz – zastav

Elektrika iz – zastav

Znanstveniki so izdelali zastavo, ki med plapolanjem zajema tako vetrno kot sončno energijo.

Trendi
Matematična risanka

Matematična risanka

V risani seriji Futurama je mogoče najti zanimive matematične »pojave«.

Trendi
Da, tudi to obstaja

Da, tudi to obstaja

Obstaja robotska roka, ki stane slabih 450 € in vam - očisti WC.