Sladek herbicid

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 02. 2019 07:03:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so našli sladkor, ki ima enake herbicidne učinke kot zloglasni glifosat, a je ljudem in živalim nenevaren.

Sladek herbicid

Skupina znanstvenikov univerze v nemškem Tübingenu je našla novo in dokaj nenavadno molekulo sladkorja, ki je popolnoma nenevarna za ljudi in živali, lahko pa uspešno zavira rast različnih rastlin in mikroorganizmov. Če bo vse po sreči bomo mogoče kmalu dobili povsem nenevaren nadomestek kontroverznega glifosata, ki po nekaterih podatkih povečuje verjetnost pojave raka, ubija čebele in negativno vpliva na presnovne procese različnih živih bitij.

Celotna zgodba se je začela med raziskavo sladkovodne cianobakterije z imenom Synechococcus elongatus. Ta je znana po tem, da zavira raste nekaterih drugih bakterijskih sevov, ni se pa vedelo zakaj in kako. Ob preučevanju bakterije so znanstveniki omenjen univerze  našli novo molekulo sladkorja, imenovano 7-deoxy-sedoheptulose (7dSh), za katero so ugotovili, da je sposobna zavirati presnovne procese. Molekulo jim je nato uspelo sintetizirati in začele so se resne raziskave.

Izkazalo se je, da je preprečevalna funkcija posledica sposobnosti 7dSh, da zavre encim, ki igra pomembno vlogo pri tako imenovanih šikimatinih poteh, poteh, ki so vitalnega pomena za rast mnogih rastlin, gliv in bakterij, ne pa pri živalih in ljudeh.

Logika nam pove, da bi blokiranje šikimatinih poti lahko bilo idealen način zaviranja rasti neželenih rastlin v poljedelstvu. In tudi je. In glifosat točno to tudi počne. A očitno ima tudi stranske učinke, ki imajo negativne posledice na ljudi in živali. Novoodkriti sladkor teh težav naj ne bi povzročal, saj gre za popolnoma naravno spojino, ki se hitro razgradi in ima zelo nizko stopnjo ekotoksičnosti.

Bomo torej kmalu dobili nov, na 7dSh temelječ in nenevaren herbicid? Zaenkrat kaže tako, vendar je potrebno izvesti neprimerno širšo in neodvisno študijo, ki bo potrdila (ali ovrgla) ugotovitve nemških znanstvenikov.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Vir: Univerza Tübingen, slika: Klaus Brilisauer

preberite še to

Trendi
Skrito stranišče

Skrito stranišče

Rešitev za majhna stanovanja, za pogoste uporabnike in za »zakaj ne spustiš pokrova«...

Trendi
Adijo kabli in cevi

Adijo kabli in cevi

Kolesarske hidravlične zavore brez vidne napeljave.

Trendi
Ford se je resno lotil sveta igric

Ford se je resno lotil sveta igric

Promocijska vsebina
Z dirkaškimi ekipami se bo pomeril v vse bolj priljubljenem svetu e-športa.

Trendi
Zakaj pa ne pokončen?

Zakaj pa ne pokončen?

Koncertni klavirji zahtevajo veliko prostora in jih je težko transportirati. Res?

Trendi
Izziv, vreden tega imena

Izziv, vreden tega imena

Internetni izzivi niso nujno le na neumnosti. Tega je vsekakor vredno posnemati…

Trendi
Evropski veter lahko napaja ves svet

Evropski veter lahko napaja ves svet

Narava to sicer res omogoča, v praksi pa …

Trendi
Polovica brez klika

Polovica brez klika

Več kot polovica iskanj z Googlom se konča brez klika na katerokoli povezavo

Trendi
S kozami nad požare

S kozami nad požare

Koze so lahko dober pomočnik pri preprečevanju širjena požarov. Če imaš dovolj pastirjev…

Trendi
Viseče žličke

Viseče žličke

Žlička, s katere ne bo kapljalo po mizi…

Trendi
IKEA in pametni dom

IKEA in pametni dom

Švedska IKEA bo dobila poseben oddelek, ki se bo ukvarjal s pametnim domom.

Trendi
Kruta igra narave

Kruta igra narave

Črv, ki se razmnožuje na disko-zombi način.

Trendi
Boleča resničnost

Boleča resničnost

Ko se navidezna resničnost (NR) spremeni v bolečo resničnost (BR).