Sladek herbicid

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 02. 2019 07:03:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so našli sladkor, ki ima enake herbicidne učinke kot zloglasni glifosat, a je ljudem in živalim nenevaren.

Sladek herbicid

Skupina znanstvenikov univerze v nemškem Tübingenu je našla novo in dokaj nenavadno molekulo sladkorja, ki je popolnoma nenevarna za ljudi in živali, lahko pa uspešno zavira rast različnih rastlin in mikroorganizmov. Če bo vse po sreči bomo mogoče kmalu dobili povsem nenevaren nadomestek kontroverznega glifosata, ki po nekaterih podatkih povečuje verjetnost pojave raka, ubija čebele in negativno vpliva na presnovne procese različnih živih bitij.

Celotna zgodba se je začela med raziskavo sladkovodne cianobakterije z imenom Synechococcus elongatus. Ta je znana po tem, da zavira raste nekaterih drugih bakterijskih sevov, ni se pa vedelo zakaj in kako. Ob preučevanju bakterije so znanstveniki omenjen univerze  našli novo molekulo sladkorja, imenovano 7-deoxy-sedoheptulose (7dSh), za katero so ugotovili, da je sposobna zavirati presnovne procese. Molekulo jim je nato uspelo sintetizirati in začele so se resne raziskave.

Izkazalo se je, da je preprečevalna funkcija posledica sposobnosti 7dSh, da zavre encim, ki igra pomembno vlogo pri tako imenovanih šikimatinih poteh, poteh, ki so vitalnega pomena za rast mnogih rastlin, gliv in bakterij, ne pa pri živalih in ljudeh.

Logika nam pove, da bi blokiranje šikimatinih poti lahko bilo idealen način zaviranja rasti neželenih rastlin v poljedelstvu. In tudi je. In glifosat točno to tudi počne. A očitno ima tudi stranske učinke, ki imajo negativne posledice na ljudi in živali. Novoodkriti sladkor teh težav naj ne bi povzročal, saj gre za popolnoma naravno spojino, ki se hitro razgradi in ima zelo nizko stopnjo ekotoksičnosti.

Bomo torej kmalu dobili nov, na 7dSh temelječ in nenevaren herbicid? Zaenkrat kaže tako, vendar je potrebno izvesti neprimerno širšo in neodvisno študijo, ki bo potrdila (ali ovrgla) ugotovitve nemških znanstvenikov.

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.

Vir: Univerza Tübingen, slika: Klaus Brilisauer

preberite še to

Trendi
Najstnik toži Apple za milijardo dolarjev

Najstnik toži Apple za milijardo dolarjev

Applova prepoznava obraza naj bi privedla do aretacije nedolžnega človeka…

Trendi
Paradižnik iz svinčnika

Paradižnik iz svinčnika

Zakaj bi svinčnik metali proč, ko postane prekratek. Posadite ga!

Trendi
Potres s tušem

Potres s tušem

Kaj se zgodi, če imate na vrhu stolpnice bazen in pride do potresa? Tole.

Trendi
Leteča letalonosilka

Leteča letalonosilka

Kitajci so po vzoru na plavajočo izdelali še letečo letalonosilko.  K sreči gre samo za zmaja…

Trendi
Konec anonimnosti

Konec anonimnosti

Avstrija: zakon, ki bo za komentiranje od uporabnikov zahteval pravo ime in priimek.

Trendi
Nove fobije

Nove fobije

Nove tehnologije prinašajo nove strahove, kot so nomofobija, cyberfobija, FOMO…

Trendi
Klonirali ga bi (radi)...

Klonirali ga bi (radi)...

Ruski znanstveniki bodo klonirali 42.000 let starega žrebička.

Trendi
Ušel za dlako…

Ušel za dlako…

Včasih je za preživetje poleg dobrih refleksov potrebno imeti tudi srečo…

Trendi
»Houston, imamo težavo! Zobno…«

»Houston, imamo težavo! Zobno…«

Nekatere inovativne ideje puljenja mlečnih zob pač ne delujejo. Recimo tale raketna….

Trendi
Pozabite grafen, prihaja borofen

Pozabite grafen, prihaja borofen

Znanstveniki so iznašli nov material, ki je super močan, super upogljiv in – superprevoden.

Trendi
WhatsApp podpira neonaciste

WhatsApp podpira neonaciste

Omrežje je v Nemčiji postalo eden od osrednjim medijev za širjenje neonacistične propagande

Trendi
Varnejše gašenje

Varnejše gašenje

Nova gasilska cev bo gasilcem poleg gasilnega medija dovajala tudi – zrak.