Slovenija po vzoru ZDA?

Da so termoelektrarne v dobršnem delu sveta v težavah, je jasno že nekaj časa. Tudi pri nas. V svetu se tudi v državah, kjer imajo premoga na pretek, termoelektrarne nadomeščajo s tistimi na zemeljski plin ali obnovljive vire. Premog je, poleg tega da je okolju neprijazen, postal preprosto predrag, zato je marsikje termoelektrarno ceneje porušiti in jo nadomestiti s kakšno okolju bolj prijazno, kot pa nadaljevati s kurjenjem premoga.

A zadeve niso tako preproste. Prenehanje uporabe premoga pomeni izgubo toliko in toliko delovnih mest v premogovništvu, delovna mesta pa so vedno tema, ki sicer najbolj prizadene delavce, največ pa govorijo o njih seveda politiki. Ti so v predvolilnih kampanjah seveda zelo »osveščeni« in polni načrtov in obljub, ko pa je stvari potrebno spraviti v prakso, pa se marsikaj pozabi in naredi prav nasprotno. In ekologija je eden najboljših tovrstnih primerov.

Sedanji ameriški predsednik je znan po tem, da mu zadeve, povezane s toplogrednim plini, globalnim segrevanjem in vsem, kar je povezano s tem, niso ravno jasne. Ali pa so, pa se glumaško spreneveda. Kakorkoli že, odkar je na oblasti, je pokopal že marsikateri dosedanji dosežek ZDA na področju varovanja okolja. In še ni končal. Portal Bloomberg je namreč prišel do okrožnice, ki govori o tem, da Trumpova administracija pripravlja uredbo, po kateri naj bi elektrodistributerji bili prisiljeni kupovati določen del električne energije od termo in jedrskih elektrarn. V okrožnici se napoveduje tudi uvedba »Strateške rezervne proizvodnje elektrike«, ki naj bi zagotovila državi dovolj električne energije tudi v primeru terorističnega napada ali naravne katastrofe. Odločitev upravičujejo s tem, da naj bi nekateri energetski viri, recimo zemeljski plin, bili daleč od elektrarn, to pa pomeni, da je infrastruktura, ki zagotavlja da ta plin pride do nje, zalo ranljiva. Termoelektrarne naj teh težav ne bi imele, saj je premog mogoče naložiti nekam v bližino in ga uporabiti kadarkoli.

Argument bi lahko bil celo dober, če ne bi obstajale alternative, kot so recimo obnovljivi viri (veter, sonce…) v povezavi z baterijami, o čemer smo tudi mi že pisali. Tako pa gre za dokaj populističen ukrep, ki sicer začasno ohranja nekatera delovna mesta v premogovništvu, na dolgi rok pa dela več škode kot koristi. Ne le, da se bo nadaljevala umazana proizvodnja elektrike, ukrep bo tudi upočasnil ali celo ustavil uporabo alternativnih rešitev.

Okrožnica je ta trenutek označena kot osnutek, a ker je predsednik, Trump ministru za energetiko Ricku Perryju že naročil, da mora zaustaviti trend zapiranja termoelektrarn, je kak tak ukrep dejansko mogoče pričakovati.

Vir: Bloomberg