Smo šele pri miškah

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 8. 11. 2018 06:00:00, Kategorija: Trendi

Nevromorfni superračunalnik z milijon jedri, ki lahko simulira celotne mišje možgane.

Smo šele pri miškah

Znanstvenikom  univerze v Manchestru je po dvanajstih letih dela uspelo sestaviti superračunalnik z imenom SpiNNaker (Spiking Neural Network Architecture), ki je namenjen simulaciji milijarde možganskih nevronov.

Sliši se dokaj impresivno, a če vse skupaj primerjamo s človeškimi možgani se zdi, da smo ravnokar odkrili abakus, pravi računalniki pa nas še čakajo. Človeške možgane sesatvlja namreč okoli 100 milijard nevronov, ki med seboj izmenjujejo podatke po več sto bilijonih sinaps. Če bomo hoteli simulirati človeške možgane, bo potrebno še kaj več kot surova računalniška moč. Potrebno bo na novo razmisliti tudi o arhitekturi. »Nevroni v možganih dobijo po več tisoč, včasih tudi do četrt milijona signalov, torej težava ni v »računanju« ampak v komunikaciji. Sodobni računalniki so sposobni razmeroma hitro pošiljati velike količine podatkov iz enega mesta na drugo, nevronski modeli pa zahtevajo pošiljanje zelo majhnih količin podatkov iz enega mesta na veliko različnih naslovov, kar je povsem drug komunikacijski model,« je povedal profesor Stephen Furber, pobudnik in vodja projekta.

In zato je projekt trajal tako dolgo in ima na prvi pogled dokaj majhen učinek.  A nekje je treba začeti. SpiNNaker je v fazi, ko s svojimi milijon jedri zmore približno toliko procesne in komunikacijske moči kot možgani majhne miške. In to je šele »napeljava«. Sedaj jih čaka še izdelava modela, torej določanja, s katerimi nevroni se vsak nevron posebej »pogovarja«. Če hočejo simulirati mišje možgane, morajo zato vedeti, kako delujejo povezave pri njih. Ker je te podatke v praksi nemogoče pridobiti, se morajo znanstveniki zanašati na statistične metode. Z njihovo pomočjo se počasi izrisuje model mišjih možganov, znanstveniki pa trenutno raven znanja primerjajo s prvimi atlasi sveta, na katerih ni bilo Avstralije, saj je do takrat še niso odkrili. A zadeve gredo naprej.

Če vsa zanima kaj več o projektu, si lahko ogledate spodnji video ali pa preberete na tem naslovu.


Vir: Univerza v Manchestru

preberite še to

Trendi
Enoročna pica

Enoročna pica

Končno priprava, s katero lahko pico režemo in jemo z eno roko.

Trendi
A1 Slovenija prvi v Evropi

A1 Slovenija prvi v Evropi

Promocijska vsebina
Tehnologija, ki ...

Trendi
Les ni pomemben

Les ni pomemben

Kakovost zvoka akustične kitare sploh ni odvisen od vrste lesa, iz katere je narejena.

Trendi
Spotify za v avto

Spotify za v avto

Spotyfy naj bi še letos na trg poslal napravo, ki bo to glasbeno storitev prenesla tudi v avtomobile.

Trendi
Izdal ga je Garmin

Izdal ga je Garmin

Najetega morilca našli s pomočjo njegove pametne ure…

Trendi
Nevarnost ne-cepljenja

Nevarnost ne-cepljenja

WHO: »Cepilno oklevanje« je ena od desetih največjih globalnih zdravstvenih groženj.

Trendi
Ste slišali za Dramathon?

Ste slišali za Dramathon?

Gre za maraton, namenjen ljubiteljem viskija, poteka mimo destilarn, nagrada pa je seveda viski.

Trendi
Bomo dobili Google ure?

Bomo dobili Google ure?

Google je od Fossila kupil tehnologijo, ki jo ta uporablja v pametnih urah.

Trendi
Največje vetrna turbina

Največje vetrna turbina

Ameriški GE se je lotil izdelave največje vetrne turbine na svetu. Visoka bo za tri četrtine Eifflovega...

Trendi
Glina proti debelosti

Glina proti debelosti

Bomo hujšali tako, da bomo za desert pojedli malo gline? Zelo verjetno...

Trendi
Bird Box bedaki

Bird Box bedaki

YouTube po seriji nesreč po novem prepoveduje »izzive« v slogu Bird Boxa in podobnih neumnosti.

Trendi
Bolj uporabna ura

Bolj uporabna ura

Pametne ure so uporabne, a včasih nanje težko vidimo. Zakaj jih ne bi nosili tako…